Spoštovani bralci!
Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Angleški pisatelj Herbert Wells gleda skozi okno vagona. Reprodukcija fotografije.
SputnikSlavni pisatelj je bil v Rusiji trikrat. Prvič jo je obiskal leta 1914. Preden se je odpravil na pot, je avtor "Vojne svetov" in "Nevidnega človeka" pridno prebiral priročnik za samostojno učenje. Ali bolje rečeno, poskušal je. Po lastnem priznanju si je zapomnil le besede, ki se jih je naučil z latinico. Zato se je v novem jeziku naučil šteti do sto. Po dvotedenskem obisku Rusije je Wells napisal esej z naslovom " Kaj bo: napoved razmer po vojni", v katerem je predlagal uvedbo ruščine kot tretjega tujega jezika po francoščini in nemščini v britanskih šolah. Glavna težava pri učenju ruščine je bila po pisateljevem mnenju cirilica, ki jo je Wells označil za "neracionalno pisanje besed". Predlagal je uporabo latinskega prepisa besed in celo izdajanje knjig v ruskem jeziku v latinici. A to še ni vse: v romanu "Joan in Peter" junaka potujeta v Sankt Peterburg in Moskvo, tako kot pisatelj sam. Na straneh knjige prikazuje prestolnico s pisanimi izložbami, opisuje kremeljsko obzidje, vožnjo s sanmi po zamrznjeni reki in predstave v moskovskem gledališču.
Giacomo Casanova, Francesco Narici
Javna domenaSlavni Benečan je v svojem življenju obiskal številne države, tudi Rusijo. Odpotoval je na dvor Katarine II. in cesarici ponudil državno loterijo. V Franciji je bil Casanova glavni vodja igre in je z njo dobro zaslužil. Da bi bil bolj prepričljiv, se je odločil, kot vedno, da se bo naučil nekaj fraz v novem jeziku. Toda ugotovil je, da ne pride nikamor. Casanova je bil tako jezen, da ni skopnel s primerjavami: v svojih spominih je ruščino označil za skoraj primitivno narečje in se pritoževal, da v tem "bikovskem jeziku" ni znal izgovoriti niti besede.
Alexandre Dumas leta 1855 (fotograf Felix Nadar)
Muzej lepih umetnosti, HoustonAvtor "Treh mušketirjev" je na pobudo grofa Grigorija Kušeleva-Bezborodko potoval po Rusiji. Pot ni bila omejena le na Moskvo in Sankt Peterburg. Dumas je potoval po Volgi do Astrahana, obiskal Kavkaz in napisal več knjig o Rusiji ter izdajal časopis s popotniškimi zapiski. Pisatelj je tu preživel približno eno leto in se počasi naučil ruščine. V svojih zapiskih je omenil, da "ruski jezik nima vmesnih definicij. In "izbor kletvic je tako raznolik, kot so raznoliki govorni izrazi nežne ljubezni". Poleg svojih popotnih utrinkov je Dumas v francoščino prevedel tudi poezijo Nekrasova (ki ga je spoznal v Sankt Peterburgu), Vjazemskega in Puškina. Pri tem so mu pomagali prevodi pisatelja in prevajalca Dmitrija Grigoroviča. (Tukaj smo pisali o skrivnostnih naključjh v biografijah Puškina in Dumasa.)
Prusko-nemški državnik Otto Edward Leopold von Bismarck-Schonhausen (1815-1898), Železni Kancler, okoli leta 1870
Hulton Archive/Getty ImagesBismarck je kot pruski veleposlanik preživel v Rusiji tri leta. Svoje delo je sprejel odgovorno in se je začel samostojno učiti ruščine. Že v Sankt Peterburgu je najel inštruktorja. Enkrat na teden je odložil vse posle in se dve uri posvetil ruski slovnici in sintaksi. Bismarck se je sprva pritoževal, da je razvozlavanje delov govora težje kot bitka s francosko vojsko. Ampak kmalu je brez prevoda bral "Plemiško gnezdo" Ivana Turgenjeva. Nikomur pa ni povedal, da je obvladal jezik. Resnica je prišla na dan šele, ko je Aleksander II. opazil, da Bismarck pozorno spremlja njegov pogovor z zunanjim ministrom Aleksandrom Gorčakovom. Takrat je bilo treba to dejstvo priznati. Cesar se sploh ni razjezil zaradi skrivnosti pruskega veleposlanika, temveč mu je izrekel pohvalo za hitrost, s katero se je naučil ruščine. Zanimivo je, da je Bismarck v dokumente pogosto delal opombe: lahko je napisal «Alles ничего» ("Alles nič") ali kar koli zavrnil z oznako «невозможно» (kar pomeni "nemogoče").
Prosper Mérimée (fotograf Charles Reutlinger)
Digitalna knjižnica GallicaFrancoski pisatelj se je za študij ruščine odločil, ko je prebral "Zgodovino ruske države" Nikolaja Karamzina. Mérimé je bil poliglot in je odlično obvladal grščino, latinščino, angleščino, italijanščino, nemščino in španščino. Ruščina ga je fascinirala. Bibliograf Sergej Sobolevski je pisatelja seznanil z Varvaro, nekdanjo družico velike kneginje Marije Nikolajevne, ki je postala njegova učiteljica. Učenje je šlo tako dobro, da se je Mérimée začel ukvarjati s prevodi iz ruščine. Tako so v francoščini izšla naslednja dela: "Pikova dama", Puškinove pesmi in Gogoljev "Revizor". Ruščino je označil za "najlepši evropski jezik, za katerega se zdi, da je bil ustvarjen za izražanje najfinejših odtenkov".
Charles Lutwidge Dodgson (Lewis Carroll), avtoportret, okoli leta 1880
SSPL/Getty ImagesMatematik in pisatelj je v Rusijo odšel s prijateljem teologom Henryjem Liddonom. Potovala sta, da bi navezala stike z rusko pravoslavno cerkvijo. Nosila sta pisma oxfordskega škofa Wilberforcea moskovskemu in kolomenskemu metropolitu Filaretu. Za Carrolla je potovanje postalo naloga, ki jo je odlično opravil. Edino, kar ga je prestrašilo, je bilo dejstvo, da je ruski jezik zelo zapleten in ima veliko dolgih besed: v svoj dnevnik si je celo zapisal eno od njih - «защищающихся» ("zaščiščajuščihsja", kar pomeni "tistih, ki se branijo" ). Kljub temu se je začel počasi učiti ruščine - s pomočjo slovarja in pogovornega zvezka. Najprej je zapisoval neznane besede, nato pa se je naučil celotne stavke. Čeprav je Carroll govoril rusko s pomočjo slovarja, je bil precej uspešen - znal se je zmeniti celo na tržnici in sejmih.
Tukaj imate 5 razlogov za učenje ruščine.
Tukaj pa lahko preberete o brezplačnih spletnih slovarjih za začetnike in nadaljevalce.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
