Iz česa vsega Rusi pijejo vodko?

1. »Stopka / rjumka« - kozarček, šilce, 50 ml

»Stopka« oziroma »rjumka« je najmanjši kozarček, iz katerega Rusi pijejo žgane pijače. Tipična ruska stopka ima volumen 50 ml, čeprav v mnogih restavracijah in barih strežejo tudi še manjše.

Pred uvedbo metričnega sistema v Rusiji (leta 1899) so bile vse mere izpeljane iz vedra (1 vedro = 12,3 litra). Takrat je bil najmanjši kozarec škaljik s 60 ml.

»Na mizi le kozarček [rjumka] vodke,

izza okna joče tiho veter,

boleči v meni so bridki

te mlade lune vzkliki.

Iz pesmi Kozarček vodke na mizi (glasba in besedilo E. Grigorjev, izvaja Grigorij Leps)

Znana točka Grigorija Lepsa je v Rusiji postala ena od najslavnejših pesmi o tipičnem ruskem popivanju.

2. »Stakan« - kozarec, 250 ml

V Sovjetski zvezi je bila navada, da se vodka pije iz kozarca, pa naj bo to v stanovanju, na ulici ali v gozdu. Pitje naravnost iz steklenice je bilo nespodobno, zato so mnogi ljudje kozarce nosili s seboj.

Beseda »stakan« izhaja iz turanskih jezikov in je verjetno prišla v ruščino s tatarsko invazijo v srednjem veku. Klasični sovjetski kozarec iz debelega stekla z več podolgovatimi črtami je oblikovala kiparka Vera Muhina leta 1943. To je eden od malih simbolov sovjetskega obdobja.

»Popili smo, in steklenice vrgli pod klop.

Kozarce [Stakany] bi morali vrniti, rečem.

Še jih bomo rabili, reče Bikover.«

Sergej Dovlatov, Kompromis

3. »Čekuška« - steklenička, 250 ml

V sovjetskih časih je obstajala steklenica s prostornino 250 mililitra, ki so ji pravili »čekuška«. Takšno stekleničko so radi izpraznili sovjetski delavci po koncu delovnega časa. Zlahka so jo skrili v žep ali torbo, daleč pred šefovimi očmi.

»Obišči malo vasi tu naokoli. Samo ded Timoh se še spomni, kako se vprežejo konji. Kdaj se kaj seje, so pa vsi pozabili. Običajnega kruha ne znajo speči. Vsak kmet pa bi brez pomisleka prodal to zemljo že za eno čekuško, da o pollitrski steklenici sploh ne govorimo.«

Sergej Dovlatov, Narodni park

4. »Pollitra« – steklenica, 500 ml

»Pollitra« je seveda steklenica za pol litra. V sovjetskih časih je bila to največja embalaža za vodko v trgovinah. Pred revolucijo so vodko prodajali v štofu (okoli 1,2 litra). Pollitrska steklenica je tudi danes tipična pri prodaji vodke v Rusiji.

V sovjetskih časih je bila pollitrska steklenica vodke svojevrstna valuta. V časih pomanjkanja si lahko s takšnimi steklenicami kupil praktično vse.

»Semjon Petrovič mi je pripovedoval, kako je nabavil električno žago. Nikjer se je ne da kupiti, njegov prijatelj pa je delal v obratu, kjer so imeli takšne žage. Dal mu je dve pollitrski steklenici vodke, žena je kupila šest dimljenih klobas, pa je dobil v zameno eno električno žago.«

Vladimir Sorokin, Norma

Bonus: Vinska steklenica – 700 ml

Medtem ko se je vodka prodajala v pollitrske steklenice, so se za vino prodajale steklenice z 0,7 litra, enako je še danes. Potrebno pa je poudariti, da je bila sovjetska kultura uživanja alkohola svojevrstna posebnost. Vino sovjetske proizvodnje je bilo praviloma slabe kakovosti, zato so steklenice za 0,7 litra dobile precej mračen prizvok. Narod jim je pravil »gasilni aparati« (ognjetušitelj), s čimer so mislili, da je steklenica vina primerna, ko se je človek želel na hitro opijaniti ali zbiti mačka.

To je še posebej veljalo za portovec. Sovjeti so proizvajali svoj »portovec«, ki pa ni bil podoben pravemu portovcu, ampak je bolj spominjal na nekakšen sovjetski »dobrovoljček«. Sovjetski portovec je spominjal na močnejše sladko vino in so ga imeli najraje alkoholiki, ki jim je bil glavni cilj, da jih pijača »obdela« hitro in poceni.

»Živeli smo v precejšnji slogi, nasploh se nismo kregali. Če je kdo želel piti portovec, je vstal in rekel: 'Fantje, hočem piti porto.' Vsi so odgovorili: 'Dobro, pa pij porto. Tudi mi bomo s teboj pili porto.'«