Kako so Američani zamenjali Pepsi-Colo za sovjetsko peneče vino "Nazdorovya" in vodko "Stolichnaya"

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

V razkošnem hotelu St. Regis v središču Manhattna so se bogati in ugledni Američani zbrali na predstavitvi ruskega penečega vina Abrau-Durso pod blagovno znamko "Nazdorovya". Na tako nepričakovan dogodek jih je na vrhuncu hladne vojne leta 1975 povabil Donald Kendall, vodja družbe PepsiCo. Degustacija sovjetskih penečih vin naj bi spodbudila "boljše razumevanje" in "zmanjšala napetosti" med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Seveda pa je bil v ozadju tudi precejšen komercialni interes.

Nikita Hruščov okuša Pepsi-Colo na ameriški nacionalni razstavi v Moskvi leta 1959

Legion Media

Leta 1971 se je Donald Kendall med obiskom v ZSSR s sovjetskim vodstvom pogajal o sporazumu o dobavi izdelkov PepsiCo v Sovjetsko zvezo. Tako je "Pepsi-Cola" postala prva zahodna osvežilna pijača, ki se je uradno prodajala v državi. V zameno naj bi PepsiCo uvažal in distribuiral vodko "Stolichnaya" in peneče vino "Nazdorovya" v ZDA.

Obisk Donalda Kendalla, vodje ameriškega podjetja PepsiCo, v ZSSR, podpis sporazuma o odprtju polnilnice PepsiCo v Novorosijsku 1973

Dmitrij Kozlov/Sputnik

Aleksej Kosigin, predsednik vladnega sveta ZSSR, se je pogajal o zamenjavi gazirane pijače za vodko na podlagi formule liter za liter. Vendar je na koncu stvari uredil tako, da je bila vodka obravnavana kot končni izdelek, gazirana pijača pa kot koncentrat. Tako je bila na koncu formula 1 proti 17. In to ne v korist Američanov.

Pivovarna v Novorosijsku. Proizvodna linija za Pepsi-colo. 1974

V letih 1973-1981 so v Združene države Amerike poslali 1,9 milijona dekalitrov vodke "Stolichnaya" za 25 milijonov dolarjev. Hkrati je bilo v istem obdobju proizvedenih 32,3 milijona dekalitrov pijače "Pepsi-Cola", izkupiček pa je znašal 303,3 milijona rubljev (ob upoštevanju menjalnega tečaja - 139,3 milijona rubljev več). Vendar Američani za "Pepsi-Colo" niso prejeli nobenega denarja - le prihodke za sovjetske alkoholne pijače, prodane v ZDA.

Domnevamo lahko, da je bil obseg pošiljk vina iz Sovjetske zveze skromnejši od obsega pošiljk vodke. Kljub temu se je od leta 1974 sovjetsko peneče vino "Nazdorovya" prodajalo v več trgovinah v ZDA.

Arhivska fotografija

Blagovna znamka sovjetskega penečega vina "Nazdorovya" ni nastalo po naključju. Izhaja iz spremenjene zdravice "Na zdorovjie", ki jo slišimo v vseh ameriških filmih, kjer se pojavi ruski element ali vodka. Več o tem lahko preberete tukaj.

Za Ameriko uvoz penečega vina v tistem času zagotovo ni bil presenečenje. Kupovali so ga v Jugoslaviji, Južni Afriki in Avstraliji.

Novinar Frank J. Prial je leta 1975 v članku v časopisu The New York Times opisal pijačo "Nazdorovya Extra Brut" kot "suho in dobro uravnoteženo vino", "Nazdorovya Brut" pa kot "bolj zlate barve, z rahlo sladkim zaključkom na koncu".

Abrau-Durso

Ti peneči vini sta bili pridelani v podjetju Abrau-Durso v Krasnodarski regiji iz lokalno pridelanega grozdja. Vinarji so uporabili sorti Pinot Noir in Pinot Chardonnay. Kot zahteva klasična tehnologija proizvodnje šampanjca, je vino zorelo tri leta. ZSSR je peneče vino pod blagovno znamko "Nazdorovya" dobavljala tudi v Belgijo, Brazilijo, Italijo, Kanado, Mehiko in vzhodnoevropske države.

V Ameriki je bila cena steklenice extra brut 13 dolarjev, brut pa 9,95 dolarja. Cena je bila zelo blizu ceni za steklenico francoskega šampanjca "Moet & Chandon non-vintage" (10 USD) in je bila višja od cene vrhunskega penečega vina iz Kalifornije.

Leta 1979 so sovjetsko-ameriški odnosi po sovjetskem uvodu vojakov v Afganistan doživeli novo krizo; povpraševanje po sovjetskih pijačah je upadlo. Konec osemdesetih let, pred razpadom ZSSR, so Američani preusmerili bartersko menjavo v nakup sovjetske vojaške opreme.

Kako so v stari Rusiji opijali tuje veleposlanike?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.