Vaclav Klaus: “EU je nekakšna ječa, v kateri so zaprte države evropske celine”

Vaclav Klaus, nekdanji predsednik Češke. Vir: Axel Heimken/Global Look Press

Vaclav Klaus, nekdanji predsednik Češke. Vir: Axel Heimken/Global Look Press

Nekdanji češki predsednik o stanju v Evropski uniji, sankcijah in beguncih.

Intervju je bil v originalu objavljen na RT.

Evropska unija je še naprej pod pritiskom migracijske krize, Bruselj pa ne more rešiti težav območja evra, zato v državah članicah narašča nezadovoljstvo z ukrepi oblasti. Medtem novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump grozi, da bo preklical do 70 % ukrepov odhajajočega predsednika Baracka Obame in ponovno pretehtal zunanjo politiko Washingtona. V intervjuju z voditeljico RT Sofijo Ševarnadze je nekdanji predsednik Češke Vaclav Klaus predstavil svoje poglede na zadnje politične tendence.

V letošnjem letu Evropa praznuje 25. obletnico nastanka Evropske unije. Ali osebno smatrate izkušnjo evropske integracije za uspeh ali neuspeh?

Kot veste, sem razvpit kritik evropske integracije. Verjetno ne boste presenečeni, če vam bom rekel, da nisem ravno navdušen nad tem, kaj se trenutno dogaja v EU. Rekel bi, da je EU namesto integracije izbrala pot unifikacije, zato je njen razvoj ubral napačno smer.

Nemški podkancler Sigmar Gabriel je pred kratkim v intervjuju za Der Spiegel izjavil, da ne izključuje možnosti razpada Evropske unije. Ali se strinjate, da je prihodnost EU v nevarnosti?

Osebno bi pozdravil preoblikovanje EU v nekaj drugega, zato takšno možnost ne smatram za grožnjo, pač pa za možnost nove prihodnosti. Vendar v resnici ne verjamem v takšne perspektive, četudi je britanski referendum o izstopu postal pomemben korak v to smer. Upam, da bo Evropa vseeno začela spreminjati svoj trenutni ustroj.

EU ste večkrat kritizirali zaradi nedemokratičnosti, češ, da jo upravljajo birokrati, ki jih ni nihče izvolil. Kako je mogoče EU reformirati tako, da se ohrani obstoječa struktura?

Seveda nekoliko pretiravam, vendar bi za potrebe majhne provokacije rekel takole: “Obstaja ena možnost – razpustitev Evropske unije.” (Smeh). Seveda, dramatiziram, vendar je ta struktura svojevrstna lupina, nekakšna ječa, v kateri so zaprte države Evropske celine, zato je treba z njo nekaj storiti. Sam zagovarjam povezovanje v obliki svobodnega sodelovanja neodvisnih držav EU, ne pa  unifikacijo.

In kako to doseči, ne da bi prej razpustili EU?

Najprej je treba v celoti prekiniti nadaljnje poglabljanje tako imenovane evropske integracije. To pomeni, da bi moral biti naš prvi korak takšen, da bi z njim ustavili stalno kopičenje struktur EU. Drugič, moje sanje so, da se vrnemo malo nazaj. Osebno menim, da bi bilo najbolj optimalno, če bi se vrnili v čase, ko se je sprejemala Maastrichtska pogodba. Prav ta pogodba je predstavljala prehod iz Evropske skupnosti na Evropsko unijo.

Razprave o sankcijah proti Rusiji so se spremenile v preizkušanje moči skupne zunanje politike EU. Države, kot so Češka, Italija, Slovaška in Madžarska, izjavljajo, da želijo ukinitev sankcij, druge države EU pa se z njimi ne strinjajo. Ali je v EU mogoča takšna zunanjepolitična doktrina, ki bi zadovoljila vse njene članice?

Upam, da ne. Kar se tiče sankcij, jih sam smatram za nepremišljeno potezo, ki ni koristila nikomur. Upam, da se bodo z novo ameriško administracijo stvari začele spreminjati.

Predsednik Obama je tik pred svojim slovesom uvedel nove sankcije proti Rusiji ...

Bil sem predsednik Češke, ko je Barack Obama postal predsednik ZDA. Nekajkrat sva se srečala in lahko rečem, da ga dovolj dobro poznam. Najina stališča o celi vrsti vprašanj lahko ne sovpadajo, vendar pa dejanja Obame v zadnjih nekaj tednih – ali mesecih – pri meni vzbujajo čisto pravo presenečenje. Po mojemu mnenju tvega, da bo za seboj pustil precej slabo zapuščino.

Ameriške tajne službe so Rusijo obtožile poskusa vplivanja na rezultat volitev v ZDA. Prav tako trdijo, da je Rusija s pomočjo digitalnih tehnologij vplivala na javno mnenje v Evropi.

Po mojem mnenju je vse to neumnost. Takšnih obtožb ne gre jemati resno. V zadnjih 25 letih sem 10-krat ali celo 15-krat sodeloval na volitvah, zato si ne morem predstavljati, kako je mogoče vplivati na njihov izid iz tujine. V ZDA so si preprosti, normalni ljudje pač želeli nekaj spremeniti. Ni jim všeč Hillary Clinton, niti politika, ki jo je predstavljala. Izid ameriških volitve je legitimen in bo imel pozitivne posledice.

Večkrat ste kritizirali ZDA in EU, češ, da je njihova propaganda proti Rusiji povsem absurdna. Ali je po vašemu mnenju odnos Zahoda do Rusije utemeljen na dejstvih ali na emocijah?

Kot prvo bi rad poudaril, da po mojemu mnenju glavno vlogo v dani situaciji igrajo Američani, ne pa Evropa. Kot drugo, v državah srednje in vzhodne Evrope je še zelo živ spomin na čase komunistične vladavine, ki jih številni povezujejo s Sovjetsko zvezo. Rojakom poskušam vbiti v glavo, da Sovjetske zveze že zdavnaj ni več, Rusija pa je vse kaj drugega kot komunistična država. Kaj motivira zahodno Evropo, mi pa še vedno ni jasno, saj sploh ni trpela pod komunističnim režimom.

Nekaj dni nazaj je Trump izrazil zelo preprosto misel, ko je napisal: “V dobrih odnosih z Rusijo ni ničesar slabega.” Ali mislite, da bodo v Evropi sledili zgledu, če bo Washington spremenil svojo politiko v odnosih do Rusije?

Upam, da ja. Trump ima do tega vprašanja razumno stališče. Nikoli se ne bom utrudil prepričevati svojih rojakov, da politika stopnjevanja napetosti med dvema velesilama in razpihovanje nove hladne vojne nasprotuje zdravemu smislu. V takšnem konfliktu je nemogoče zmagati.

V Evropo je prispel največji kontingent ameriških oklepnih vozil in vojakov po koncu hladne vojne. Nato krepi svojo prisotnost v vzhodni Evropi, kar razburja Moskvo. Vsakemu razumnemu človeku je jasno, da prava vojna z Rusijo ne pride v poštev. Kakšen je torej smisel teh ukrepov?

V resnici ne vem. Vse kaže, da se na Zahodu še vedno niso pripravljeni sprijazniti z dejstvom, da je Rusija postala močnejša in bolj aktivna. Zahodu je bila zelo po godu Rusija 90. let prejšnjega stoletja – šibka in neorganizirana. Vendar pa je treba realnost sprejemati takšno, kot je. Mimogrede, zaradi objektivnosti: tudi Rusija bi morala poskusiti ustvariti racionalen način za interakcijo s sosednjimi državami, pa tudi z Evropo in ZDA.

Vseeno bi hotela razumeti motive aktualnih dogodkov. NATO je na primer začel graditi protiraketni ščit. Na začetku so nameravali oporišče protiraketne obrambe postaviti na Češkem, potem so jo zamenjali za Romunijo, v prihodnosti pa bo oporišče tudi na Poljskem. Takšni ukrepi zveze NATO seveda vodijo k še večjim napetostim z Rusijo, Moskvo pa spodbujajo, da začne krepiti lastno obrambo. Zakaj je potrebno dati še en povod za naraščanje napetosti, če so odnosi že brez tega zaostreni?

Nameščanje raket in vojaških enot je en vidik, ki pa ni najbolj pomemben. Glavna je po mojem mnenju politična klima kot takšna. Lahko samo upamo, da bo novi predsednik ZDA s svojo ekipo izbral drugačen pristop, ki se bo izkazal za boljšega. Trump je zelo netipičen politik za ZDA. Po drugi strani so bo vpliv ameriškega establišmenta na njegove bodoče odločitve izkazal za večjega, kot se domneva.

Izvolitev Trumpa simbolizira vzpon sil, ki nasprotujejo tradicionalnim političnim elitam. V Evropi sta podobna primera “Alternativa za Nemčijo” v Nemčiji in Nacionalna Fronta v Franciji. Se vam zdi, da gre za začasen pojav, ali so te sile dejansko sposobne spremeniti stanje stvari v Evropi?

Močno upam, da so sposobne. V pojavljanju takšnih strank v Nemčiji, Franciji, Italiji, Švici, na Nizozemskem ter v drugih državah Evrope vidim možnost bodočih sprememb. Ne strinjam se s tistimi, ki te stranke označuje s populisti ali skrajno desnico. Ne, omenjene stranke predstavljajo interese običajnih, navadnih ljudi, ki želijo v svojih državah nekaj spremeniti in ne verjamejo establišmentu, med drugim tudi zaradi njegovega snobizma. Sam menim, da bodo omenjene stranke ostale dolgo: predstavljajo “molčečo večino” Evrope, zato imajo zelo velik pomen.

Po nedavnih terorističnih napadih, do katerih je prišlo v Nemčiji, so v Evropi vse glasnejši pozivi h krepitvi mejnega nadzora in integraciji varnostnih sil. Je realno pričakovati oblikovanje vseevropskega sistema varnosti in pravne države?

Začeti je treba z analizo dveh glavnih projektov EU v zadnjih desetih letih – uvedbo enotne valute in odpravo notranjih meja v Evropi. Oba projekta sta se izkazala za prezgodnja in napačna, saj sta pripeljala do destabilizacije. Ukinitev meja v Evropi je bila resna napaka. Osebno bi raje hodil s potnim listom in opravil mejno kontrolo – meni osebno to ni težko.

Vedno govorite natanko to, kar mislite, hkrati pa pravite, da v Evropi ni svobode govora. Ste se s tem kdaj osebno srečali?

Ne želim dajati kategoričnih ocen, vendar je zaradi medijskih manipulacij in prevlade politične korektnosti zelo težko odkrito izražati mnenja, ki se razlikujejo od splošno sprejetih. To je velik problem: veliko ljudi nima priložnosti, da bi se izrazili v okviru tradicionalnih medijev, zato zadovoljitev najdejo na spletu. Rekel bi, da je svoboda govora v Evropi trenutno zagotovo omejena, nisem pa pripravljen reči, da ne obstaja.

Ena izmed glavnih tem na dnevnem redu EU je seveda, še vedno, begunska kriza. Češka in druge vzhodnoevropske države so opustile evropski načrt o njihovem nameščanju. Zakaj po vašem mnenju še ni usklajenega programa za reševanje tega problema?

Želim poudariti, da nastopam proti uporabi besede “begunec”. O “beguncih” uradno govorijo evropske politične elite, sam pa namerno uporabljam besedo “migrant”. V Evropo prihajajo migranti. Če je človek begunec, potem si skorajda dolžen sprejeti odločitev v njegov prid. Vendar pa večina ljudi, ki prihaja z Bližnjega vzhoda in iz Severne Afrike, niso begunci, temveč preprosto migranti, ki prihajajo v Evropo v upanju na boljše življenje. Zato je zelo pomembno, da se uporablja pravilne pojme. Nikoli ne bi uporabljal besede “begunec”. Gre za pojav, ki grozi, da bo uničil evropsko kulturo in civilizacijo, Za to ne krivim migrantov, temveč evropske politične elite, ki so to dopustile.

Ali namigujete, da potrebujejo migrante?

Seveda. Če jih boste to vprašali neposredno, ne bodo imeli poguma, da bi to priznali, vendar v praksi ... To seveda ni poskus, da se izboljša demografska slika, poveča ali izboljša kakovost evropske delovne sile, saj v Evropi stopnja brezposelnosti trenutno dosega 10%. V EU je približno 23 milijonov brezposelnih, kar pomeni, da je dovolj ljudi za delovna mesta. Evropa ne potrebuje migrantov. Obstajajo pa ideološki motivi, da sem pridejo novi ljudje in ustvarijo novo Evropo.

Mnogi se strinjajo, da je edini način, da se ustavi množične migracije v Evropo, da se v državah, iz katerih te ljudje prihajajo, ustavi konflikte. Bi morala Evropa igrati aktivno vlogo v Siriji, v Libiji?

Ne bi rekel, da je Evropa pravi igralec. V njej je toliko različnih pogledov, da v tej situaciji ne more nastopati in delovati kot celota, kot en igralec. Kar se tiče migracij, jih je pri celi vrsti tehničnih vprašanj mogoče ustaviti preprosto tako, da rečeš »ne«. Vendar pa EU tega ni pripravljena storiti. In to je glavna težava.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke