»Aljo« ali »Alo«: Kako se Rusi pogovarjajo po telefonu?

Preberite, s katerimi frazami lahko presenetite svoje ruske sogovornike.

Preberite, s katerimi frazami lahko presenetite svoje ruske sogovornike.

Vostock-Photo
Predstavljamo vam nekaj pogostih fraz, ki jih lahko slišite med telefonskimi pogovori Rusov. Morda jih že poznate, če jih še ne, pa se jih lahko naučite zdaj in presenetite svoje prijatelje.

1. Začetek pogovora

»Алло!« [Allo!]

Kdor je poslušal Ruse med telefonskim pogovorom, je verjetno slišal besedo halo, ki jo v ruščini zapišemo алло [allo] in izgovorimo z mehkim »l«: »aljo«. V zadnjem času mladi to besedo vedno pogosteje izgovarjajo z trdim »l«. Je najpogostejša fraza, s katero se Rusi javijo na klic.

»Я вас слушаю« ali »Слушаю вас!« [Ja vas slušaju/Slušaju vas!]

Ta fraza v prevodu pomeni »Poslušam (vas)!« in slovenskemu ušesu morda zveni nekoliko grobo. Še bolj grobo zveni, kadar se vam kdo javi s frazo »Говорите!« [Govorite!] ali »Вас слушают!« [Vas slušajut!] kar v prevodu pomeni: »Posluša se vas, začnite govoriti!«. Resnici na ljubo, te izraze uporabljajo predvsem starejši Rusi.

»У аппарата!« [U apparata!]

Ta fraza je prijaznejša od prejšnje in pomeni »Pri aparatu!« oziroma »Pri telefonu!«. Nam se takšen začetek pogovora morda zdi nekoliko nenavaden, vendar precej prevladuje v poslovnem svetu. Fraza namreč izraža ne le pripravljenost na pogovor, ampak tudi na akcijo. Slišimo jo lahko na primer v znani ruski risanki Ivan Carjevič in sivi volk (najbolj gledani film v ruskih kinih leta 2012), v kateri Zmaj Gorinič nestrpno čaka, da se mu nekdo javi na telefon. Ko končno dočaka klic, se hitro javi in reče: »Pri telefonu!«

»Напроводе!« [Na provode!]

Dobeseden prevod: »Na žici!«. Nam morda bolj znano zveni prevod: »Na liniji!« Ta izraz se je pojavil v začetku 20. stoletja, popularen pa je postal leta 1939 po predvajanju filma Lenin v oktobru. To frazo včasih uporabljajo tudi v šali. V času revolucije leta 1917 se je glavni štab boljševikov nahajal v Smoljnem inštitutu v Sankt Peterburgu, vezo s štabom pa so v glavnem vzpostavljali preko telefona. Zato se vam lahko zgodi, da se vam danes kdo na telefon javi z »Смольный на проводе!« [Smoljni na žici!] ali »Кремль на проводе!« [Kremelj na žici!]. Tudi vi se lahko poigrate s to frazo, če želite presenetiti svojega ruskega sogovornika.

»На связи!« [Na svjazi!]

»Na zvezi!« Fraza je bolj nevtralna od predhodne, z njo pa lahko pogovor tudi zaključite. V tem primeru bi pomenila: »Ostanemo na zvezi!«

»Здравствуйте, вас беспокоит Иван!« [Zdravstvujte, vas bespokoit Ivan!]

Če telefonirate osebi, ki je ne poznate in želite biti vljudni, lahko pogovor začnete s pozdravom in predstavitvijo: »Dober dan, vznemirja vas Ivan!«

»Можно Сергея?« [Možno Sergeja?]

Prevod: »Lahko dobim Sergeja?« Ta fraza se vse redkeje uporablja, saj danes najpogosteje kličemo konkretno osebo na mobilni telefon, morda pa se vam vseeno zgodi, da jo morate uporabiti. Daljša verzija bi se glasila: »Позовите Сергея к телефону, пожалуйста!« [Pozovite Sergeja k telefonu, požalujsta!], s čimer nekoga prosite, da konkretno osebo pokliče k telefonu. Če kličete v podjetje, vam bo prav prišla fraza »Соедините меня с Сергеем!«, s čimer boste tajnico prosili, naj vas zveže s Sergejem.

»Не отвлекаю?« [Ne otvlekaju?]

Prevod: »Motim?« Tako začnemo pogovor le s prijatelji. Na vprašanje lahko odgovorimo na dva načina: »Нет, всё нормально!« [Njet, vsjo normalno! – Ne, vse je v redu!] ali »Сейчас не могу говорить, перезвоню!« [Sejčas ne mogu govorit', perezvonju! – Trenutno ne morem govoriti, te pokličem nazaj!].

2. Pogovor

»Повисите на линии« ali »Побудьте на линии« [Povisite na linii/Pobud'te na linii]

Fraza se uporablja v enakih situacijah kot slovenski prevod: »Ostanite na zvezi!«

»Вас плохо слышно« [Vas ploho slyšno]

Povsem standardna fraza, ki jo tudi Slovenci uporabimo, kadar sogovornika ne slišimo dobro ali se zveza prekinja (»Slabo se vas sliši.«).

»Выпропадаете« [Vy propadaete]

Dobeseden prevod: »Izginjate!« Frazo lahko uporabite v enakih situacijah kot v prejšnjem primeru, vendar le pri pogovoru z ljudmi, ki jih dobro poznate.

»Это не телефонный разговор« [Eto ne telefonnyj razgovor]

Kadar vam kdo reče: »To ni za telefon!«, pomeni, da vam želi nekaj povedati v živo, nekaj še posebej pomembnega. Zveni kot zarota, pogosto pa ne pomeni nič več kot željo po osebnem stiku.

3. Zaključek telefonskega pogovora

»Досвидния!« [Do svidanija!]

»Nasvidenje!« Tudi v slovenščini je to standarden zaključek pogovora, kadar se s sogovornikom vikate.

»Пока!« [Poka!]

Če pa se s sogovornikom tikata, ga lahko pozdravite s preprostim adijo, ali pa »Всё, пока!« [Vsjo, poka!], kar bi pomenilo »to je to«.

»Ну, давай!« [Nu, davaj!]

Gre za bolj pogovorno frazo, ki deluje bolj kot mašilo in pomeni: »No ajde, adijo!«. Tako Rusi kot Slovenci na koncu pogovora radi uporabijo celo vrsto mašil, zato se pogovor pogosto konča z mešanico izrazov: »No, to je to, ajde, mhm, smo na vezi!« Zadnje čase pa Rusi vse pogosteje pogovor zaključujejo brez dolgovezenja: »Пока-пока«.

«Покедово!« [Pokedovo!]

To je nekoliko bolj šaljiva verzija izraza пока. Ne pomeni nič posebnega, razen tega, da je vaš sogovorec dobro razpoložen.

»Услышимся!« [Uslišimsja]

Fraza »Se slišimo!« se je pojavila v zadnjih nekaj desetletjih, verjetno po zgledu se vidimo. Tudi slovenski pogovor se pogosto zaključi s to frazo.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.