Ko se življenjska doba letal in helikopterjev izteče, jih pustijo na nekem polju, običajno v bližini letališča.
Preden letala pustijo na pokopališču, z njih odstranijo vse dele, ki so še uporabni. Vojaška letala na ta način nikoli več ne morejo sodelovati v akciji. Podrobnosti, ki niso več tako pomembne, ne odstranjujejo strokovnjaki, temveč ljubiteljski navdušenci. Od letala na koncu ostane le skelet.
Turisti radi obiskujejo pokopališča letal, splezajo v velike leteče naprave in se spuščajo iz njih. Za njih je to neke vrste lunapark.
Za upokojene pilote je pokopališče mesto nostalgije in žalost. Ti pogosto prihajajo sem s svojimi vnuki, da jim pokažejo, s kakšnimi stroji so nekoč upravljali.
Mestne oblasti zapirajo moskovska pokopališča letal zaradi izgradnje novih stanovanjskih četrti.
V drugih delih Rusije takšna mesta še naprej obstajajo. Nekatera se celo večajo. Med največjimi so pokopališča blizu Uljanovska in Kazana.
Nekatera pokopališča so znana pod raznimi imeni, na primer Letališče za usposabljanje pilotov Univerze v Samari, kjer nekatera letala še vedno uporabljajo študentje.
Ruska pokopališča letal pa niso največja na svetu. Poleg ameriške vojaške baze v puščavi Mojave (Arizona) stoji 4400 letal, ki ne bodo nikoli več poletela.
V Rusiji obstajajo tudi pokopališča avtomobilov, ki so pravi raj starodobnikov.