Tako ameriška kot ruska vojska posedujeta sisteme za prepoznavanje izvora artilerijskih izstrelkov. Po paraboli projektila, ki leti proti cilju, je namreč mogoče določiti lokacijo izvora, od koder je bil ta projektil izstreljen. Na ta način se odkriva položaje sovražnikove artilerije. Sistemi za odkrivanje po zaznavi sovražnikovega položaja nato pošljejo podatke svoji artileriji, ki sproži povratni udarec proti položaju sovražnika.
Ena od prednosti ruskega sistema 1B75 Penicilin v primerjavi s konkurenco je ta, da deluje v popolnoma pasivnem načinu: sovražnikove položaje odkriva s pomočjo zvoka in optično-elektronskih naprav, zato ne potrebuje radarja, posledično pa je neviden za nasprotnikove radarske sisteme.
Penicilin poleg tega odlikuje zelo hiter procesor za obdelavo podatkov, ki v samo nekaj sekundah po zaznavi sovražnega ognja izračuna točno lokacijo, od koder je bil izstreljen projektil. »To je ključni element tega sistema. Prej kot so znani podatki o koordinatah artilerijskih položajev sovražnika, hitreje bo izveden povratni udarec, ki mu bo onemogočil premikanje in spremembo položaja,« pove vojaški strokovnjak Dmitrij Drozdenko.
Nezanemarljiva lastnost sistema Penicilin je tudi zmožnost hitrega prehajanja iz bojnega v nebojni način in obratno: »Ko prispe na odrejen položaj, se sistem zelo hitro namesti in začne aktivno opazovati bojišče,« dodaja Drozdenko.
1B75 Penicilin je namenjen odkrivanju položajev cevne in raketne artilerije, sistemov zračne obrambe in izstrelišč balističnih raket zemlja-zemlja. Koristni domet sistema znaša 25 km, znotraj katerega lahko zazna do 90 % razpršenih sovražnih položajev.
Kako pa poteka samo zaznavanje? Po besedah proizvajalca ima posamezna enota sistema Penicilin štiri termoakustične senzorje, ki jih operaterji namestijo na določeni razdalji od glavnega vozila. Na vozilu (tovornjaku) pa je blok šestih optičnih in šestih infrardečih kamer, ki so nameščene na zložljivem drogu. Senzorji zaznavajo zvočne valove, ki jih oddajajo sovražnikova artilerija in eksplozije granat, kamere pa izstrelkom sledijo v zraku. Podatke se nato obdela in analizira. Penicilin od prve zaznave zvoka potrebuje samo pet sekund, da določi koordinate izvora projektila, nakar jih pošlje svojim artilerijskim enotam, da sprožijo povratni udarec.
V današnjem času je artilerija postala zelo mobilna, zato je eden od glavnih taktičnih elementov njene uporabe hitra sprememba položaja po obstreljevanju sovražnika.
Naš sogovornik pojasnjuje: »Za primer lahko vzamemo rusko samohodno havbico Koalicija. Ta proti cilju izstreli 2-3 granate in takoj zatem zapusti svoj bojni položaj, brez da bi čakala na rezultate svojega ognja, torej, ko so granate še praktično v zraku. Na enak način delujejo tudi posodobljeni večcevni raketometi Tornado-G in Tornado-S.«
V zgoraj omenjeno tehniko precej vlagajo tudi Američani, čeprav zaenkrat zaostajajo: »ZDA so izolirana država. Mejijo samo na dve državi na severu in jugu, medtem ko jih z zahoda in vzhoda ščiti ocean. Posedujejo izredno močno mornarico, pri kopenskih sistemih pa precej zaostajajo. Pri nas (v Rusiji) je ravno obratno. Kopenska vojska je izjemno močna in gradi na večji tradiciji od ameriške,« zaključi Drozdenko.
Razvijalec sistema 1B75 Penicilin Ruselectronics, ki je del ruskega obrambnega konglomerata Rosteh, je prejšnji teden napovedal, da je sistem opravil vsa potrebna testiranja in bo kmalu stopil v oborožitev. Prvi dve enoti bosta ruskemu obrambnemu ministrstvu dobavljeni predvidoma leta 2020.
Preberite še: S čim vse je oborožena ruska raketna vojska in artilerija?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
