Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
'Triton-1M' je bila izredno majhna podmornica "mokrega" tipa, ki ni imela trdnega trupa za posadko, bojni plavalci pa so potovali z individualnimi dihalnimi aparati v kabini, ki je prepuščala morsko vodo. V majhnih zaprtih prostorih plovila sta bila nameščena akumulator tipa SC-300 in električni motor P32M na krmnem delu. Trup plovila je bil izdelan iz zlitine aluminija in magnezija. Vozilo sta poganjala pogonski in krmilni sistem DRK-1 ter sistem za samodejno krmiljenje krmil KM69-1.
Projekt izredno majhne podmornice 'Triton-1M' je razvil Centralni konstrukcijski biro "Volna" pod vodstvom Jakova Jevgrafova. Tehnični projekt je bil odobren s skupnim sklepom MSP in mornarice 4. aprila 1970. Izdelava podmornice 'Triton-1M' se je začela konec leta 1970 v Novoadmiraltejski tovarni (Novoadmiraltejskij zavod) v Leningradu.
Kot poroča portal Zonwar.ru, so poleti 1972 v Novoadmiraltejski tovarni opravili teste privezovanja dveh prototipov s serijskima številkama 16503/1 in 16503/2, nato pa so ju prepeljali v pomorsko bazo podjetja "Hydropribor" v Črnem morju.
Preizkusi stanja dveh prototipov 'Triton-1M' so potekali od 1. februarja do 30. junija 1973.
V Novoadmiralteški tovarni v Leningradu so izdelali 32 izredno majhnih podmornic 'Triton-1M'.
Posadka plovila 'Triton-1M' se nahaja v prepustnem predelu in je v potopljenem položaju izpostavljena pritisku morske vode, zato je globina potopitve omejena na 40 m, čas potopitve pa na 6 ur. V trupu 'Tritona-1M' v vodotesnih zabojnikih se nahajajo: nadzorna plošča, zabojnik za baterije in prostor za električni motor.
Izredno majhna podmornica 'Triton-1M' lahko na kopnem miruje do 10 dni. Opremljena je z magnetnim kompasom, radijsko postajo, hidroakustično postajo MGV-3 in avtomatskim sistemom za določanje smeri.
Plovila 'Triton-1M' so bila nameščena v bazi na težkih lesenih blokih (keel-blocks) ali na transportni platformi. Spuščanje je potekalo s pomočjo nakladalnega žerjava z nosilnostjo najmanj 2 toni. Podmornico 'Triton-1M' je zaradi majhne teže mogoče prevažati z različnimi prevoznimi sredstvi, vključno s prikolicami.
Plovila te vrste so se uporabljala do konca osemdesetih let 20. stoletja, nato so bila večinoma umaknjena, nekatera pa so zdaj v muzejih.
Kakšna pa je bila prva ruska podmornica?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
