Zakaj so bili potapljači Ruskega imperija med najboljšimi na svetu?

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

5. maja 1882 je bila z odlokom imperatorja Aleksandra III. v mestu Kronštadt na otoku Kotlin v Finskem zalivu ustanovljena prva potapljaška šola v Ruskem imperiju. Namenjena je bila usposabljanju "izkušenih v potapljanju častnikov in podčastnikov za ladijske posadke in podvodno miniranje".

Javna domena

Potapljači so na bojnih ladjah Ruske mornarice služili že prej. Rekrutirali so jih med mornarji, ki so znali dobro plavati. Vendar je bilo število teh strokovnjakov zelo omejeno, raven pa ni bila dovolj visoka.

Zdaj naj bi Rusija dobila cele enote profesionalcev, ki bi bili sposobni hitro dvigniti artilerijske topove s potopljene ladje ali učinkovito očistiti plovno pot.

Železni možje

Javna domena

Sprejeti so bili le vzdržljivi mornarji, mlajši od 26 let, z močnim, dobro razvitim prsnim košem, zdravimi pljuči in srcem. Flegmatiki in holeriki, ljudje s kratkim vratom in pijanci niso bili primerni za to šolo. "Potapljač, ki želi neškodljivo in uspešno opravljati svoj poklic, mora voditi primeren življenjski slog: zato je treba običajnega pijanca črtati s seznama potapljačev," je pisalo v "Pravilih potapljaške službe".

Usposabljanje je trajalo 12 mesecev, med katerim so se častniki učili, kako strokovno pregledati razbitine, izdelati njihove shematične risbe in načrte za njihovo dvigovanje. Podčastniki pa so se usposabljali predvsem za učinkovito podvodno delo.

Kadeti so se seznanili s podvodno opremo in pripomočki ter se naučili, kako se obnašati pod vodo, da bi čim manj ogrozili svoje zdravje in življenje. Moralna in psihološka priprava je bila tako dobra, da so se vodilni civilni in vojaški strokovnjaki s področja pedagogike in psihologije pogosto obrnili po nasvet na profesorje potopljaške šole.

Najboljši med najboljšimi

Javna domena

Potapljaška šola ni bila omejena le na poučevanje. Postala je nekakšen znanstveni center, kjer so temeljito preučili vse vidike potapljanja. Pojavili so se tudi dosežki, ki niso bili slabši, pogosto pa tudi boljši od tujih analogov: potapljaška črpalka Kolbasjeva, podvodni detektor min Shultza, fotografska kamera za podvodno snemanje Jesipova in Rodionova ter mnogi drugi.

Potapljaška šola, ki je postala znana tudi v tujini, je sodelovala na več industrijskih razstavah v ZDA in Franciji. Tam so njenim izumom podelili častne diplome ter bronaste in srebrne medalje.

Javna domena

Tudi ruski potapljači so navdušili tujce. Pod vodo so lahko delali 3 do 4 ure na dan, ne da bi se pritoževali nad slabim počutjem, medtem ko so se njihovi kolegi pogosto pritoževali nad omotico, bolečinami v ušesih in bruhanjem.

Leta 1909 so diplomanti šole iz globine 58 metrov uspešno dvignili trup podmornice "Kambala", ki se je po trku z bojno ladjo "Rostislav" potopila blizu Sevastopola. To je bil pravi rekord, saj globina dvigovanja ladij v tistem času na svetu ni presegala 30 metrov.

Podvodna dela pri gradnji mostu čez Jenisej, Krasnojarsk. 1896-1899

Javna domena

Do razpada Ruskega imperija leta 1917 je potapljaška šola usposobila več kot 2500 profesionalcev, od katerih so mnogi sodelovali in izgubili življenje v vojnah proti Japonski in Nemčiji. Po revoluciji so jo prenesli na Krim in preimenovali v Balaklavsko pomorsko potapljaško šolo. Slavna ustanova je še naprej usposabljala podvodne strokovnjake, zdaj za mornarico Sovjetske zveze.

Preberite o skrivnostih nedostopne otoške trdnjave in mestu Kronštadt, kjer je bila ustanovljena prva ruska potopljaška šola.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.