Italijani so se med prvo svetovno vojno v zraku borili praktično s tujim materialom. 'A.1 Balilla' je bil prvi resen (in skoraj uspešen) poskus Rima, da bi ustvaril "avtohtonega" lovca. Vendar so bili A.1 oddaljeni od frontne črte in so jih uporabljali predvsem za naloge nacionalne obrambe.
Tako je bil 'A.1 Balilla' med testnimi leti prekvalificiran v enosedežno visokohitrostno izvidniško letalo. Letalo so začeli serijsko izdelovati in je služilo do konca vojne. S svojo hitrostjo se je izognilo težavam s sovražnikovimi lovci, z visokim stropom pa se je lahko izognilo protiletalskim topovom.
Prva letala so bila na fronto dostavljena julija 1918. Uporabljali so jih dokaj aktivno, saj so opravili več bojnih poletov (predvsem za pokrivanje mest in vojaških ciljev), vendar so bili njihovi uspehi bolj skromni. V štirih mesecih bojnega delovanja je 'Ansaldo' sestrelil le eno avstrijsko izvidniško letalo.
Med rusko-poljsko vojno v začetku dvajsetih let 20. stoletja je letalo bolj trpelo kot služilo slavi poljskih letalskih sil.
Kot je mogoče prebrati na specializirani spletni strani Airwar.ru, je nova sovjetska vlada nadaljevala naročanje letal 'Ansaldo' iz Italije, ki ga je oddala prejšnja carska ruska vlada, in med letoma 1918 in 1920 je bilo dobavljenih skupaj 30 letal 'Ansaldo A.1'. Leta 1918 so 20. vojaško letalsko floto Sovjetske Rusije opremili predvsem s tujimi letali, med katerimi je bilo tudi letalo 'Ansaldo A.1', opremljeno z motorjem SPA 6A z močjo 220 KM.
V začetku leta 1922 so letala A.1 uporabljali v Zahodnem vojaškem okrožju Harkovske regije (2. lovska eskadrilja 2. polka), v letalskih silah Črnomorske flote (2. lovski letalski oddelek mornarice) in v letalskih silah Baltske flote (1. in 2. lovski letalski oddelek). Rusi so v želji po varčevanju nameravali za letala izdelati lastne sinhronizirane strojnice, vendar jih niso izdelali, zato so letala A.1 letela neoborožena.
Letalo 'Ansaldo A.1' je bilo med sovjetskimi piloti priljubljeno zaradi svoje okretnosti in enostavnega upravljanja, čeprav so se sčasoma pojavile težave z motorji in druge napake. Nekatera letala so bila opremljena s smučmi za zimsko uporabo. Zadnja sovjetska letala 'Balilla' so služila v 48. samostojnem zračnem oddelku Črnomorske flote. Delovala so do sredine leta 1928, vendar le zato, da bi se sovjetski piloti naučili, kako vzleteti.
'A.1 Balilla' neodvisne morske eskadrilje Rdeče armade
Airwar.ruKako izgleda novo rusko letalo 'Ladoga'?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
