10 ruskih kremljev, ki so vredni obiska

Veliki Novgorod: Detinec

Pod vladavino carja Ivana Groznega je Veliki Novgorod postal vpleten v politična nesoglasja. Potem ko je car prejel namig, da želi Novgorod presekati vezi z Moskovsko kneževino, je car zasedel uporniško mesto in ga kaznoval z brutalnimi represijami. Po legendi naj bi se masaker končal šele, ko se je golob, ki je letel nad mnogimi morji, usedel na streho katedrale sv. Sofije in se zaradi nasilja v mestu spremenil v kamen.

Pred 14. stoletjem se je novgorodski kremelj imenoval Detinec oz. trdnjava, kjer so prebivali knežji vojaki, ki so jim rekli otroci. Ta kremelj je skupaj z moskovskim uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.

Tula: Južna trdnjava in moskovski rival

V obdobju zmede (1598-1613) po smrti carja Ivana IV. Groznega je tulski kremelj prišel zelo blizu temu, da bi postal carska rezidenca namesto moskovskega. Tukaj so Lažnemu Dmitriju I., ki je trdil, da je preživeli sin carja Ivana IV., prisegli ruski bojarji in plemiči.

Tulski kremelj so načrtovali italijanski arhitekti, ki so dokončali moskovski kremelj in nato prišli v Tulo. Zgodovinarji pravijo, da je citadelo gradilo več različnih skupin, kar pojasni očitna neskladja med zidovi.

Zarajsk: Najmanjši kremelj

Zarajski kremelj je bil eden od redkih, ki so ostali zvezi moskovskemu prestolu tudi v obdobju zmede. Gre za najmanjšo kamnito trdnjavo v Moskovski Rusiji. Iz Zarajska se je knez Dmitrij Požarski s svojo prostovoljno vojsko podal v prvi poskus reševanja Moskve izpod poljske okupacije.

Čeprav je kremelj skromne velikosti, pa še vedno niso odkrili skrivnega prehoda, ki naj bi bil povezan z mrežo podzemnih ječ. Kljub mnogim obleganjem je bilo mesto le enkrat poraženo. Kdo ve, morda se moč trdnjave skriva ravno v teh še ne odkritih katakombah.

Kolomna: Zapor za lažno carico

Na svojem vrhuncu v 18. in 19. stoletju je bil kolomenski kremelj ena od največjih trdnjav svojega časa. Na žalost so jo lokalni prebivalci precej uničili z jemanjem in recikliranjem gradbenega materiala. Šele odlok carja Nikolaja I. je pomagal ohraniti to, kar je ostalo od kremlja.

Kolomenski kremelj je imel 17 stolpov, eden od njih pa je bil poimenovan po Marini Mnišek, ženi Lažnega Dmitrija I., ki naj bi bila zaprta v ječi ravno v tem stolpu in tam tudi umrla. Po eni od legend naj ne bi umrla, ampak se spremenila v srako in odletela skozi okno.

Tobolsk: Izgon v Sibirijo

Tobolsk je dom edini kamniti trdnjavi v Sibiriji. V kremlju se nahaja zvonik, ki je bil zgrajen kot mesto "izgona" za zvon, ki je zvenel kot alarm v mestu Uglič po umoru kneza Dmitrija, dejanskega sina Ivana Groznega. Po ukazu kneza Šujskega so zvonu prisodili uradno usmrtitev, tako kot je to veljalo za ljudi. Njegov jeziček in kanon ("uho zvona") so odstranili, zvon sam pa je bil izgnan v Sibirijo.

Kazan: Atrakcija za lovce na zaklad

Kazanski kremelj je pravo mesto za vse lovce na zaklad, saj ga je dal postaviti eden od tatarskih kanov, ki je pobiral dajatve od drugih ruskih kneževin.

Glavna znamenitost je poševni stolp Sjujumbike. Legenda pravi, da je izjemna lepota tatarske kraljice Sjujumbike osvojila srce carja Ivana Groznega. Ta jo je želel vzeti za ženo, vendar ga je ponosna kraljica zavrnila. Carja je popadel bes in je nad Kazan planil s svojo vojsko. Sjujumbike ni preostalo nič drugega kot da privoli v poroko. Za poročno darilo si je od svojega neizprosnega zaročenca zaželela, da ji v sedmih dneh zgradijo stolp. Med poročno gostijo je splezala na zgrajeni stolp in se vrgla z vrha.

Pskov: Nebeški znak

Pskov je bila domovina kneginje Olge, prve ruske plemkinje, ki je sprejela krščanstvo, še preden je to postalo uradna religija ruske države.

V središči trdnjave stoji cerkev. Po legendi naj bi jo dala zgraditi Olga, potem ko je videla tri svetlobne žarke, ki so prihajali z neba in se združili na kamnitem rtu, kjer se srečata dve reki. Po tem nebeškem videnju je kneginja naročila gradnjo trdnjave in cerkve sv. Trojice.

Nižni Novgorod: Ženska trdnjava

Kamnita citadela v Nižnem Novgorodu je bila zgrajena v 16. stoletju. Trdnjava spominja na kamnito ogrlico, ki se razprostira po pobočju hriba Časovaja. Ena od legend pravi, da so leta 1520 Tatari nameravali napasti Nižni Novgorod, vendar jim je načrte prekrižala neka lokalna prebivalka, ki je zapustila trdnjavo z dvema vedroma, ki ju je nosila na palici na ramenih, da bi šla po vodo. S to palico naj bi pobila 10 sovražnikovih izvidnikov, ki so se nahajali blizu mestnih zidov. Tatari so z začudenjem poslušali pričevanje preživelih: če so vse ženske v tem mestu tako silovite bojevnice, kaj lahko potem pričakujejo od moških? Odločili so se, da je bolje opustiti načrt o napadu in se umakniti.

V zgodnjem 17. stoletju se je Nižni Novgorod spremenil v branik pred poljsko invazijo. Prostovoljna vojska, ki sta jo vodila Kuzma Minin in knez Požarski, je v obdobju zmede odgnala poljske čete in obvarovala Moskovsko kneževino pred propadom.

Astrahan: Prenovljeni poševni zvonik

Astrahansko trdnjavo si je prisvojil Ivan Grozni ob zavzetju tega mesta na obali kaspijskega morja. V 19. stoletju se je kremelj lahko pohvalil z enim od ruskih poševnih stolpov, Varvacijevim zvonikom. Praktični astrahanski fotografi so celo začeli tiskati fotografije s pripisom "Poševni zvonik astrahanske katedrale". Sčasoma so varnostni pomisleki prevladali nad turističnimi perspektivami in tako so leta 1910 stolp zrušili ter ga nadomestili z novim in ravnim, čeprav manj elegantnim zvonikom.

Moskva: Sedež ruskega predsednika

Naš seznam bi bil nepopoln brez najbolj prepoznavnega kremlja med vsemi. Moskovski Kremelj, kot ga vidimo danes, je bil zgrajen leta 1482, da bi nadomestil srednjeveško trdanjvo iz belega kamna. Najlepši del kremlja je Spasski stolp, na katerem kraljuje znamenita kremeljska ura.

Danes je kremelj dom ruskega predsednika, car-zvona, car-topa, Tajnickega (Skrivnega) stolpa in orožarne.

Na tej povezavi pa vas čaka prispevek, v katerem boste izvedeli še več o moskovskem Kremlju!