Najstarejša trdnjava v Rusiji, znana pod imenom Narin-Kala, se nahaja v Derbentu v pretežno muslimanski republiki Dagestan. Največja utrdba na severnem Kavkazu je delo Perzijcev iz 6. stoletja, ko je tukaj vladalo Sasanidsko cesarstvo. O pomenu imena trdnjave obstaja več razlag, najbolj priljubljena pa pravi, da besedi v turških jezikih pomenita »sončna trdnjava«.
Narin-Kala je bila del ogromnega utrjenega kompleksa, znanega kot Dag-Bari (»Planinski zidovi«), ki je zajemal zidove z dolžino preko 40 kilometrov od morske obale do planin. Dag-Bari je bil namenjen zaščiti zahodne Azije in južnega Kavkaza pred severnimi nomadskimi plemeni.
Pravijo, da so ljudje za izgradnjo Dag-Barija porabili sedemkrat več materiala kot ga je bilo porabljenega pri gradnji Velikih piramid v Gizi. Legenda pravi, da je 10.000 vojakov, 6.000 delavcev in 300 arhitektov vložilo velike napore v stvaritev tega osupljivega kompleksa. Perzijski šahanšah (»kralj vseh kraljev«) Hozroje I. je prišel v Dernbent, da bi si osebno ogledal tole konstrukcijo.
Toda načrtovalci so naredili napako, saj so osvajalci pozneje prišli iz nasprotne strani. Derbent je v 8. stoletju padel pod oblast arabskega Umajadskega kalifata. Tudi Arabci so cenili strateški položaj Narni-Kala in so trdnjavo uporabljali, zanje je bilo to eden od glavnih središč za širjenje islama po severnem Kavkazu.
Močna trdnjava s tri metre širokimi in dvajset metrov visokimi zidovi je preživela burna stoletja in številne zamenjave oblasti v regiji, pa tudi invazije Seldžukov in Tamerlana. Preostali deli Dag-Barija niso imeli takšne sreče in so bili trajno uničeni.
Med 17. in 19. stoletjem je bilo to območje zveza med ruskim in perzijskim carstvom. Leta 1813 sta Derbent in trdnjava Narin-Kala po številnih vojnah postala del Rusije.
Nekatere gradnje v trdnjavi so edinstvene. Staro krščansko cerkev iz 4. stoletja so Arabci uporabljali za rezervoar, ki je bil povezan z izvirom in je pomagal trdnjavi preživeti dolgotrajno obleganje.
Ostanki luksuznih palač, plemiških hiš in hamamov (orientalskih kopeli) pričajo o dobrem življenjskem standardu in udobju prebivalcev Narin-Kala.
Eno najzanimivejših mest v trdnjavi so tako imenovana »Vrata Sodnega dne«, ki jo predstavljajo ostanki islamskega kultnega kraja. »Vrata« so bila postavljena v 10. – 11. stoletju, po razširjenem verjetju pa je bil tam vhod v nebeški svet. Srednjeveški mistiki so bili prepričani, da lahko na tem mestu slišite Alahov glas.
Preberite še: Zakaj domačini ljubijo Dagestan, »najnevarnejšo rusko regijo«
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!