Ruska tajga predstavlja nevarno in surovo okolje. Če se v globokih severnih gozdovih izgubi nepripravljen turist, ima le malo možnosti za preživetje. Pozimi je situacija še hujša. Russia Beyond predstavlja nekaj nasvetov za preživetje, če se kdaj znajdete v takšnih nepreglednih, divjih krajih.
Brez panike!
Ko ste sami v odmaknjenih gozdnih predelih, je strah vaš največji sovražnik. Najpomembnejše je, da ostanete zbrani, saj panika moti logično razmišljanje in vodi do prehitrih zaključkov, zmedenosti ter zgrešenih odločitev.
Možnosti za preživetje so bistveno bolj odvisne od vašega počutja kot od zunanjih okoliščin. Ravno zbranost in pomirjenost sta na primer pomagali našemu azijskemu sodelavcu Ajayu Kamalakaranu, da se je jeseni 2007 rešil iz tajge, ko je eno noč preživel blizu ruske-kitajske meje, kjer domuje tudi amurski tiger.
Žal dvojica turistov pozimi leta 2009 ni imela te sreče v ruski Hakasiji. Njuni vozili za vožnjo po snegu sta ostali brez goriva. Teden dni sta izgubljeno tavala po gozdu, na koncu pa sta bila že obupana in sta se tako bala smrti zaradi lakote, da sta se obesila.
Leta 2011 se je v tajgi izgubilo 17-letno dekle, toda punca ni izgubila upanja. Našli so jo po 30 dneh, lačno in izčrpano.
Včasih se dogajajo pravi čudeži. Štiriletno deklico so našli v tajgi po dveh tednih iskanja. Preživela je, ker je jedla jagodičevje.
Kako najdemo izhod iz gozda
Med hojo po gozdu si zapomnite pot, po kateri ste hodili, pa tudi posebne značilnosti terena, kot so kakšne opazne uvale ali jame.
S seboj prinesite kompas; če ga nimate, se naučite, kako določite sever in jug s pomočjo urinih kazalcev – mali kazalec lahko usmerite proti soncu, linija, ki iz centra ure razdeli na dva dela kot med malim kazalcem in 12. uro, pa ustreza smeri sever-jug.
Mah in lišaji navadno rastejo na severni strani drevja in drugega rastlinja. Tako lahko točneje določite sever in jug tudi z gledanjem drevesnih debel. Ponoči pa vam lahko sever pomaga določiti zvezda Severnica, ki je seveda vedno na severni strani.
Pri orientaciji veliko pomagajo tudi reke in jezera. Tudi če ne veste, kam pelje tok reke, se splača gibati ob bregu. Prečkanje nepoznanih rek je zelo tvegano, saj ne poznate moči rečnega toka in ne veste, ali je morda v bližini kakšen slap.
Če opazite cesto ali daljnovod, ji/mu sledite, saj boste tako slej kot prej prišli do nekega naselja.
Včasih se je namesto vida dobro zanašati na sluh. Po sončnem zahodu lahko v pogojih, ko ni megle in je zračni pritisk višji, zaslišite zvok vlaka tudi na razdalji več deset kilometrov.
Noč v tajgi
Če še niste uspeli najti izhoda, boste morda morali preživeti eno noč ali več noči v gozdovih tajge. Vsekakor je najtežja prva noč: Hitro vas lahko prebudi tudi najmanjši zvok, po katerem človek težko ponovno zaspi.
Na noč se morate pripraviti že v času, ko je še prisotna dnevna svetloba. Splača se napraviti nekaj drv za kurjavo. Splačalo se vam bo, če boste že v gozd prišli z vžigalicami in vžigalnikom.
Če takšnega vira ognja nimate, ga boste morali zakuriti s trenjem. Toda takšno vžiganje bo težko uspelo v hladnem vremenu, pri poskušanju lahko izgubite precej energije.
V gozdu vam bo ogenj prišel zelo prav, da se ogrejete, posušite oblačila, pripravite hrano, pa tudi odženete divje živali. Ogenj lahko pozitivno vpliva tudi na človekovo razpoloženje, kar je prav tako zelo pomembno.
Če se niste izgubili sami, ampak je z vami še kdo, je to srečna okoliščina. Vaš sopotnik lahko straži, ko vi spite, in obratno. V hladnih nočeh se lahko dva človeka stisneta skupaj in je obema topleje.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Z materialom, ki ga ponuja gozd, lahko naredite improviziran bivak. Če je vreme slabo, se potrudite in si naredite boljše zaklonišče. Pozimi ga lahko naredite tudi iz snega; v snegu preprosto izkopljete luknjo, kar vas bo ščitilo pred hudim mrazom na odprtem.
Iskanje hrane
V tajgi najlažje najdete hrano poleti in jeseni. V teh gozdovih rastejo nekateri divji sadeži, zelišča in praproti. Ker so jagode nizkokalorična hrana, se splača iskati gobe, ki jih je v tajgi malo morje, če ste tam ob pravem času.
Če ste se v tajgi izgubili pozimi in ste za povrh še sami, imate majhne možnosti za preživetje. Če imate srečo, boste našli »zimske gobe« (Flammulina velutipe ali Pleurotus), še bolje pa je, če vam uspe s pastjo ujeti kakšno majhno žival ali če ulovite kakšno ribo.
Močno priporočamo, da se držite zlatega pravila: Jejte samo to, za kar ste prepričani, da je užitno.
V tajgi ne boste ostali brez vode. Veliko je rek, jezer, izvirov in potokov. Spremljajte odtise divjih živali, ki vas bodo pripeljale do vode.
Divje živali
V tajgi živijo mnoge vrste divjih živali, samo štiri pa so nevarne za ljudi: tiger, medved, volk in merjasec. Splača se izogibati direktnemu srečanju z nevarnimi prebivalci gozda. Če boste med premikanjem ustvarjali hrup, jih boste verjetno že vnaprej preplašili.
Če zagledate mladiče, se takoj sklonite. Njihova mati bo šla v napad takoj, ko vas zagleda, v želji, da zaščiti svoje potomce. Načeloma se divje živali izogibajo stikom z ljudmi. Lahko greste na primer mimo medveda v grmadah in ostanete nepoškodovani, saj žival pogosto ostane mirna.
Če pa gre slučajno proti vam, ne bežite – če boste tekli, vam to ne bo prišlo prav, saj je medved zelo hiter. Raje se počasi, postopoma umikajte. Živali ne pokažite hrbta. Medveda ali volka ne glejte v oči.
Če naletite na medveda, lahko kričite im mahate z rokami. Mogoče bo pomislil, da ste večji od njega, in šel naprej. Nikakor pa ne delajte tega, če srečate volka – slednji bo to vzel za agresiven napad.
Če vas napade medved, se ulezite na tla in se delajte mrtve. To sicer ni idealna rešitev, a boljša od bega. Mogoče vas bo pustil pri miru, če bo sprevidel, da do njega niste agresivni in ga ne napadate.
Če vas napade volk, usmerite proti njemu kos vaše tkanine, da ugrizne vanjo, nato pa ga udarite s palico v gobec ali oči, kjer je najbolj občutljiv. Če vas napade volk ali merjasec, lahko tudi splezate na drevo. Takšna opcija vam ne bo prišla prav pri medvedu.
Nikomur ne privoščimo, da bi naletel na tigra, če se vam že približa, pa ga poskušajte odgnati z glasnim krikom. Morate kričati tako, da ni mogoče čutiti vašega strahu, ker bi ga to spomnilo na krik umirajočega plena. Nikar ne tekajte proč, oddaljujte se počasi in ne obračajte hrbta.
Če vas tiger vseeno napade, bo obupal le v primeru, če pomisli, da ste mrtvi – zato se tudi delajte, da ste mrtvi. Vsak poskus, da bi se tigru zoperstavili z golimi rokami, je obsojen na neuspeh.
Dobro pomnite: Če srečate divjo žival, ne paničarite, podobno kot velja za druge situacije v tajgi. Živali hitro občutijo strah in to jih podžge, da postanejo agresivnejše.
Sicer pa je bivanje v ruski naravi navadno čudovita izkušnja brez stresa. Priporočamo deset narodnih parkov v Rusiji, ki se jih splača obiskati vsaj enkrat.
Spoznajte tudi sovjetskega raziskovalca, ki je dve leti živel z volkovi.