Mračna vzpetina kraljuje nad svetlozeleno pokrajino goste ruske tajge. S 40 metri globine in 100 metri širine krater nenavadno izstopa na odmaknjenem območju v severnem delu Irkutske pokrajine, kakšnih 210 km severno od mesta Bodaibo.
Do leta 1949 so ta kraj poznali samo redki domačini. Rekli so mu »gnezdo ognjenega orla« in menili, da je šlo za slab kraj, ki so se mu tudi živali raje izogibale. Nekateri obiskovalci so umrli čudne smrti, domače živali so izginile brez sledu. Kakšna je skrivnost za tem kraterjem? Obstaja racionalna razlaga za vse skrivnostno dogajanje?
Prvi znanstvenik, ki je naletel na ta pojav, je bil ruski geolog Vadim Kolpakov. Leta 1949 je prišel tja opravljat raziskave in kar ni mogel verjeti svojim očem, ko je zagledal ta krater. »Mislil sem, da se mi je zmešalo. Od daleč je spominjal na velikanski rudnik in začel sem se celo spraševati, ali so tam ljudje. Zakaj pa bi bili? Saj gre za gosto gozdnato območje v tajgi. Tudi NKVD tam naokoli ni imel taborišč, to sem vedel zagotovo. Nato sem pomislil, da gre morda za arheološko najdišče, ampak domačini iz narodov Evenki in Jakutov niso bili ravno stari Egipčani. Niso mogli zgraditi kamnitih piramid,« se je spominjal svojih prvih vtisov.
Pozorna preiskava je pokazala, da je šlo pri kraterju za velik nasip, ki so ga sestavljali kosi raztreščenega apnenca s premerom okoli 160 metrov, z ocenjeno maso 1 milijon ton. Krater so poimenovali Patom(ski), po bližnji reki. Zaradi pomanjkanja sredstev pa so ga podrobneje preučili šele po letu 2000.
Skrivnost »gnezda ognjenega orla« je spodbudila vrsto teorij, od tistih o pristanku ladje Nezemljanov do tistih o podzemni jedrski reakciji. Nekateri, tudi Kolpakov osebno, so podpirali idejo, da je krater nastal zaradi padca meteorita na Patomski planoti. Ljudje so mislili, da je šlo morda za delec Tunguškega meteorita, ki je padel v sibirsko tajgo leta 1908. Nekateri drugi menijo, da gre pri kraterju za vulkansko strukturo, ki je nastala zaradi plinskih parnih curkov z velike globine skozi prelome.
Prva kompleksna znanstvena odprava, ki je obiskala območje leta 2005, ni dala nobenih odgovorov. Vodja odprave je umrl zaradi srčnega infarkta – za mnoge je bilo to slabo znamenje.
A so znanstveniki vztrajali pri raziskovanju območja. Odprave v naslednjih letih (2006, 2008, 2010) so bile bolj uspešne. Na podlagi zbranega gradiva so prišli do spoznanja, da je krater nastal pred okoli 500 leti (veliko pred Tunguškim meteoritom) in da gre za strukturo območja v obliki prstana, znotraj katerega so v različnih obdobjih nastajala posamična ločena območja.
Znanstveniki so na koncu opustili teoriji o meteoritu in kriogenskem nastanku (nastanek stožca zaradi zmrzovanja vodonosnih slojev) ter prišli do sklepa, da je Patomski krater nastal zaradi parne eksplozije, ki se je zgodila bodisi ob vstopu magme med hidratizirane kamnine bodisi ob prelomu in razpadanju ogretih hidratiziranih kamnin.
Kljub temu nekateri še naprej raje verjamejo bolj vznemirljivim in za lase privlečenim razlagam. Na primer tisti o padcu majhnega koščka nevtronske zvezde na Zemljo. Bila naj bi tako masivna, da se je prebila naravnost skozi Zemljo na drugo stran, skozi Patomski krater. Teorija sicer ni povsem nerealistična, saj sta se leta 1993 v razmaku enega meseca zgodila dva podobna dogodka v dveh delih sveta.
Še vedno pa ni razlag za druge čudne dogodke, ki so se po poročanju prič dogajali v bližini kraterja. Razen magnetne anomalije, ki so jo zaznali med eno od prvih odprav, ni bilo nobenih potrjenih dokazov o tem, da bi bilo pod središčem kraterja kaj zares pomembnega.
Katerikoli teoriji že kdo verjame, ena misel ostaja: krater bo skoraj gotovo ostal eden najskrivnostnejših krajev v Sibiriji.
Preberite tudi: Skrivnostna Tunguška eksplozija še danes buri duhove
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
