Kako so sovjeti mobilizirali ljudstvo proti nacistični Nemčiji

1) Splošna mobilizacija je bila v ZSSR razglašena 22. junija 1941. Vsak državljan, ki je štel najmanj 19 let, je bil dolžan stopiti v sovjetsko vojsko. Pravico do prijave kot prostovoljci so imeli tudi 18-letniki. Že v prvih nekaj dneh vojne se je v zbirnih centrih pojavilo na tisoče ljudi. Mnogi so se zbali, da se bo vojna hitro končala, in da ne bodo uspeli dokazati svojega poguma.

2) Realnost je bila precej manj privlačna. Katastrofalni porazi in težke izgube v prvih mesecih vojne so primorali sovjetske oblasti k mobilizaciji vseh državljanov med 17. in 50. letom starosti. Ukinjene so bile celo omejitve za mobilizacijo »nezanesljivih elementov« t. j. otrok carskih oficirjev, svečenikov, plemičev in kozakov.

3) Dotok prostovoljcev se tekom vojne ni polegel. Posamezniki, katerim ni bilo dovoljeno vstopiti v vojsko zaradi invalidnosti, starosti ali iz kakšnega drugega razloga, so pogosto poskušali ponarejati dokumente, da bi bili sprejeti.

4) Tudi spričo splošne mobilizacije pa mnogi prebivalci Sibirije in ruskega Daljnega vzhoda niso bili mobilizirani – pustili so jih v rezervi v primeru vojne proti Japonski, ki so jo pričakovali med letoma 1941 in 1942.

5) V prvih osmih dneh vojne je bilo mobiliziranih 5,3 milijona ljudi. Tako se je število vojakov sovjetske armade podvojilo.

6) Vsak mobiliziran delavec je takoj zapustil delovno mesto in dobil plačo za dva tedna vnaprej. Rekrutom so obrili glave, odvzeli osebne dokumente in jih poslali v rekrutacijski center.

7) Določene skupine prebivalstva so bile izvzete iz mobilizacije. To so bili poljedelci, drvoseki, delavci na rečnih ladjah, v tovarnah orožja itd.

8) Umetniki, igralci in športniki prav tako niso bili mobilizirani. Sovjetski državljani nemškega, romunskega, finskega, grškega, madžarskega, kitajskega in japonskega porekla so bili namesto na fronto mobilizirani v gradbeniške bataljone.

9) Po vojni je sovjetski vojaški vrh ugotovil, da je 11 milijonov vojakov preveč za sestavo mirnodobne vojske, zato v obdobju 1946-1948 ni bilo nabora. Namesto tega so mladino aktivirali pri obnovitvenih delih v industriji in poljedelstvu, do leta 1948 pa se je zmanjšalo tudi skupno število vojakov, in sicer na 2,8 milijona.