Kako je ruski arhitekt prepričal Stalina, naj prizanese cerkvi Vasilija Blaženega?

Legion Media
Eden od Stalinovih vodilnih sodelavcev je nameraval z zemljo zravnati simbol Moskve, da bi naredil prostor za tanke na vojaških paradah. Stalin pa je ta načrt zavrnil. Kdo je bil arhitekt, ki je sovjetskega voditelja prepričal, naj pred uničenjem obvaruje znano cerkev?

Ste bili kdaj v Moskvi? Če bi se zgodovina odvila drugače, se nikoli ne bi mogli fotografirati pred pisano cerkvijo sv. Vasilija Blaženega. Leta 1935, ko je bila sovjetska kampanja proti religiji v polnem zamahu, je imel Stalin sestanek z najbližjimi sodelavci o bodoči arhitekturni podobi prestolnice.

Ena od najvplivnejših osebnosti na sestanku je bil Lazar Kaganovič, ki je z zemljevida odstranil model cerkve, da bi pridobil prostor za tanke, ki v vojaški paradi prečkajo Rdeči trg. Nepotrjena mestna legenda pravi, da je bila Stalinova reakcija kratka in ostra: "Daj to nazaj."

Čeprav ne obstaja noben dokumentiran dokaz s tega kratkega, a usodnega sestanka, mnogi verjamejo, da je arhitekt Pjotr Baranovski rešil simbol Moskve pred uničenjem.

Križarska vojna nekega arhitekta

Baranovski, diplomirani inženir in strokovnjak za umetnost, je od zgodnjih 20. let prejšnjega stoletja vodil križarsko vojno za ohranitev in obnovo arhitekturnih spomenikov, še posebej verskih. To je bil nevaren podvig v času, ko je kazanje simpatij do cerkve človeku lahko prineslo resne težave.

Arhitekt Pjotr Baranovski.

Po revoluciji leta 1917 je sovjetska oblast začela z močno represijo proti cerkvi, duhovništvo pa je postalo ovira na poti do izgradnje brezrazredne družbe. Srednjeveške cerkve so postale športne dvorane, kinodvorane, trgovine, spalnice in hlevi, Baranovski pa se ni predal in je začel boj za ohranitev čim večjega števila cerkva ter jih kvalificiral kot arhitekturne spomenike.

Omenjeni arhitekt je prav tako zaslužen za obnovo številnih cerkva in drugih spomenikov, kot so Kruticko podvorje, Kolomensko in Kazanska cerkev. Danes si je nemogoče zamisliti Moskvo brez teh gradenj, takrat pa nihče ni verjel, da bodo preživele sovjetsko oblast. Kazansko cerkev je sovjetska oblast kasneje vseeno porušila, vendar so jo v 90. letih obnovili.

Telegram Kremlju

Največja zmaga ruskega arhitekta je bila ta, da je uspel ohraniti cerkev sv. Vasilija Blaženega. Njegova hči, Olga Baranovska, je slišala zgodbe o tem, da se je njen oče skupaj z njo zaklenil v cerkev, da bi jo rešil pred rušenjem, vendar se sama ne spominja česa podobnega. Prepričana je, da je bil očetov boj za cerkev manj dramatičen, vendar enako nevaren: on je poslal telegram Stalinu.

"Zapustil je [Kaganovičevo] pisarno med govorom proti rušenju in zaloputnil vrata. Odšel je na pošto in napisal telegram: Moskva. Kremelj. Tovarišu Stalinu. Prosim vas, preprečite rušenje cerkve Vasilija Blaženega, ker bi to sovjetski oblasti prineslo politično škodo," se Baranovska spominja očetovega pripovedovanja.

Nihče ni nikoli videl tega telegrama, druge verzije pa govorijo o tem, da je Baranovski grozil s samomorom, da se je zaklenil v cerkev in da se je boril s sovjetsko birokracijo ter se pri tem prerinil do samega vrha oblasti.

Verjetno bo nemogoče ločiti resnico od legend, ki so precej olepšane za prihodnje generacije. Nekaj pa je gotovo: cerkev sv. Vasilija danes ponosno stoji na Rdečem trgu in privablja milijone turistov z vsega sveta, Pjotr Baranovski pa je tisti, ki se mu moramo zahvaliti.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: