Na današnji dan je razpadla Sovjetska zveza

Sporazumi, podpisani v Beloveškem gozdu na skrajnem zahodu Belorusije so določali, da preneha obstajati Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) »kot subjekt mednarodnega prava in geopolitične realnosti«. Po drugi strani so podpisniki hkrati ustanovili novo organizacijo – Skupnost neodvisnih držav (SND).

Pod dokument so se podpisali Boris Jelcin in Gennadij Burbulis (Ruska SFSR), Stanislav Šuškevič in Vjačeslav Kebič (Beloruska SSR) ter Leonid Kravčuk in Vitold Fokin (Ukrajinska SSR). Ravno predstavniki Rusije, Ukrajine in Belorusije so lahko takšen dokument podpisali zato, ker so sovjetsko državo te tri države leta 1922 tudi prvotno ustanovile. Ureditev sovjetske federalne države je tako na neki način omogočila tudi njeno ukinitev brez večjih pravnih zapletov, medtem ko je vprašanje ureditve in ozemlja postsovjetskih držav v nekaterih republikah privedlo do krvavih oboroženih konfliktov.

Predstavniki centralnih sovjetskih oblasti na čelu s predsednikom Mihailom Gorbačovom sicer niso bili naklonjeni ukinitvi Sovjetske zveze in so tudi pravno spodbijali veljavnost tega dokumenta, vendar proti koncu leta 1991 niso več imeli realne moči v državi, njihovi napori pa niso obrodili sadov. Proces razgradnje moči centralne oblasti je že prej pospešil neuspešen poskus državnega udara avgusta 1991.

Po besedah sovjetskega poslanca Viktorja Alksinsa se je okoli kraja podpisa sporazuma celo zbrala skupina beloruskega KGB-ja, ki je čakala na ukaz za aretacijo »izdajalcev«, vendar ukaz nikoli ni prišel.

Kot smo že pisali, je danes nostalgija po nekdanji Sovjetski zvezi med prebivalci Rusije precej visoka. Sociologi to razlagajo s pomanjkanjem socialne varnosti v sedanjosti in idealiziranjem preteklosti.

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.