»Ravnokar sem ti opral glavo, vendar ne z največjim uspehom. Nisem tako natančen kot ti,« je Albert Einstein pisal svoji ruski ljubezni Margariti Konenkovi, ki je takrat (1945) bila ponovno doma v Sovjetski zvezi. Največji svetovni fizik je razdaljo med njima slabo prenašal: »Vse tukaj me spominja nate … vsaka najmanjša stvar v moji puščavniški sobi.«
Einsteinova pisma pa razkrivajo še mnogo več od njegove očitne naklonjenosti Konenkovi. V enem izmed njih, z datumom 11. november 1945, omenja srečanje s konzulom, ki naj bi šlo »po planu«. Ta konzul je bil mimogrede eden najvišjih sovjetskih obveščevalcev v ZDA.
AP
Neznana družabnica
Kdo je torej bila ta Margarita Konenkova, ki je organizirala srečanje med vplivnim znanstvenikom in sovjetskim vohunom samo nekaj mesecev po tem, ko so ZDA naredile prvo jedrsko bombo? Konenkova se je rodila v odročnem ruskem mestecu, kasneje pa se je preselila v Moskvo in kmalu začela izkoriščati svoje osvajalske veščine.
Širile so se celo govorice, da naj bi bila z njo v intimni zvezi tudi znani pevec Fjodor Šljapin in eden največjih ruskih skladateljev Sergej Rahmaninov. Ne glede na resničnost ali neresničnost teh navedb, pa je na koncu pristala v zakonu z nadarjenim kiparjem Sergejem Konenkovim.
»Bila je tako lepa kot umetnina kakšnega velikega umetnika,« se je kasneje spominjal Konenkov. Leta 1923 se je par preselil v ZDA, Konenkova pa je postala prava zvezda med ruskimi izseljenci. Medtem ko je njen mož kiparil, se je ona udeleževala plesov in raznih družabnih dogodkov. Leta 1935 je Univerza v Princetonu prosila Konenkova, da napravi majhen kip Einsteina in tako se je začela zgodba z velikim znanstvenikom.
Getty Images
Zaljubljeni Einstein
»Einstein je bil presenetljivo skromen mož, pogosto se je šalil, češ da je slaven samo zaradi svojih gostih las,« je zapisala Konenkova v svojih spominih, obenem pa je omenila, da je fizik rad debatiral o svoji relativnostni teoriji. Čeprav Konenkova ni popolnoma razumela tega koncepta, je vsekakor razumela njegovega avtorja.
Ko je leta 1936 umrla Einsteinova druga žena Elsa, je njegov odnos do Konenkove postal več kot zgolj prijateljski. Leta 1939 je nekega zdravnika celo prepričal, naj ji svetuje oddih »v zdravem okolju jezera Sarmac v New Yorku.« (kjer je, seveda čisto slučajno, prebival Einstein).
AP
Vsako leto je tam preživela nekaj mesecev, medtem ko je njen mož Sergej delal v Chicagu. Kot je razvidno iz Einsteinovih pisem, je znanstvenik zelo cenil trenutke, ki sta jih preživela z Margarito in je bil zanjo pripravljen tudi marsikaj narediti.
Agentka Margarita
Oleg Odnokolenko, novinar časnika Nezavisimaja Gazeta, ki je raziskoval zgodbo Einsteina in Konenkove, je v nekem intervjuju povedal, da je še zmeraj težko razvozlati, ali je ona do znanstvenika zares kaj čutila, ali pa je zgolj opravljala svojo misijo. Je pa jasno, da je delala za obveščevalno službo.
Po besedah Pavla Sudoplatova, obveščevalskega generala v Stalinovem času, je bila Konenkova nepogrešljiva pri vohunjenju za ameriškim jedrskim programom, ki je nosil naziv Manhattan Project. »V Princetonu se je poleg Einsteina zbližala tudi z Robertom Oppenheimerjem, ki ga je prepričala, da je najel ljudi, ki so jasno izražali levičarska načela. Naši agenti so bili pripravljeni na delo z njimi,« je Sudoplatov zapisal v svoji knjigi Posebne naloge.
Einstein za razliko od Oppenheimerja ni bil neposredno vključen v projekt Manhattan, vendar raziskovalci domnevajo, da je kot vplivna avtoriteta pridobil mnogo znanja o projektu preko svojih nekdanjih študentov in kolegov, ki so delali na njem. Sovjeti so seveda želeli informacije.
Neodgovorjena vprašanja
V tej zgodbi je še zmeraj mnogo nejasnosti pravi Odnokolenko, čeprav je več stvari popolnoma jasnih. Takoj po drugi svetovni vojni, ko se je začela hladna vojna, sta Konenkova in njen mož Sergej bila prisiljena zapustiti ZDA in se vrniti v Sovjetsko zvezo.
Getty Images
Istočasno je Konenkova uspela spoznati Einsteina s sovjetskim konzulom Pavlom Mihajlovom, ki je obenem delal za sovjetsko vojaško obveščevalno službo. Kot poudarja Odnokolenko, je Einstein ravnal na prošnjo Konenkove, saj je vedel, da je njena prihodnost v Sovjetski zvezi odvisna od tega srečanja. Z Mihajlovom se je sestal več kot le enkrat.
O čem točno je tekel pogovor in ali je znanstvenik razkril kakšne pomembne informacije, ostaja neznanka. Kljub temu je Konenkovi napisal, da je »naredil vse, kar je lahko«. Po tem, ko sta ona in njen mož leta 1946 prispela nazaj v Moskvo, je zanju država dobro poskrbela, kar nakazuje na to, da je Stalin bil z njenim delom zadovoljen.
Ameriške in Ruske obveščevalne službe še zmeraj niso odprle arhivov povezanih s to temo, zato je zaenkrat nemogoče izvedeti, kaj se je takrat, pred več kot 70 leti, zares odvijalo med Einsteinom in sovjetskimi agenti. Kar je jasno pa je to, da niti največji svetovni umi niso imuni na čustvene manipulacije.
Preberite še o sovjetskem super vohunu, ki je služboval kot veleposlanik v Jugoslaviji.