"Človek bi lahko pomislil, da je to neke vrste karavana … ali da se starodavna vojska vrača iz velikega pohoda z ujetniki in plenom," je Phillippe Segur, pripadnik Napoleonove vojske in zgodovinar, opisal na desetine konjskih vpreg, natovorjenih s tem, kar si je francoska vojska nagrabila v Moskvi.
Usoda teh trofej je še vedno neznana, čeprav naj bi po nekaterih trditvah ostale v Rusiji. Raziskovalec in iskalec izgubljenih zakladov, Vladimir Porivajev, trdi, da obstaja seznam dragocenosti, ki so jih Napoleonove čete odnesle iz Moskve. "Omenjeni predmeti niso bili prodani na dražbah, niti se niso pojavili v zasebnih zbirkah," je povedal. "Iz zakladnic moskovskega Kremlja in cerkva so bili odneseni dragulji, okrasje in umetniška dela."
Po besedah zgodovinarja Aleksandra Serjogina so se na teh 200 vpreženih vozovih nahajali tudi predmeti, ki so jih francoski osvajalci pokradli iz 15.000 hiš. "Še vedno je najbolj odvratno to, kar so počeli v cerkvah in samostanih," je dejal. "Odstranili so ikone, izsekali okrasje, dragocene kovine so pretopili v palice z odtisnjeno črko N. To je trajalo mesec dni. Napoleona je takšno početje razjezilo in je ukazal, naj z ropanjem prenehajo."
Pravijo, da je bil med ukradenimi stvarmi tudi zlati križ z zvonika Ivana Velikega v Kremlju. Takrat je bil ta zvonik najvišja stavba v Moskvi. Po nekaterih virih je Napoleon želel ta križ postaviti na pariški kompleks Les Invalides, kjer je nameraval odpreti muzej pokorjenih narodov.
Pod težo ukradenega blaga
Precej priljubljena je ta verzija, da je Napoleon nekje skril ukradeno blago, ko se je jeseni leta 1812 umikal iz Moskve. Francoski imperator ni mogel premagati ruske vojske in je moral zbežati pred ruskimi četami, ki so ga stalno napadale. Med begom so največjo oviro predstavljali tovori s plenom, med njimi tudi 80 ton zlata. Zato naj bi Napoleon ukazal, da ukradeno blago skrijejo.
Po besedah Segurova so Francozi zlato potopili v Semljovsko jezero blizu Vjazme, okoli 300 km zahodno od Moskve. Napoleon naj bi med begom pred Rusi prenočil v sosednji vasi Semljovu. Poleg Segura tako trdi tudi škotski pisec Walter Scott v biografiji Življenje Napoleona Bonaparteja, francoskega imperatorja, ki jo je napisal leta 1827.
Skrivnost v globinah jezera
Kmalu po francosko-ruski vojni so na področju omenjenega jezera našli orožje in strelivo. Iskanje zlata se je začelo v 30. letih 19. stoletja, nekaj let po tem, ko je izšla Scottova knjiga. Smolenski guverner Nikolaj Hmelnicki je leta 1836 vložil sredstva v podvodno raziskovanje jezera, vendar brez uspeha. Tudi poskus arheologinje Jekaterine Kletnove v začetku 20. stoletja je bil neuspešen.
V sovjetskem obdobju so izvedli nekaj raziskav jezerskih globin, da bi našli izgubljeno zlato. Najbolje organizirana akcija je bil izvedena konec 70. let prejšnjega stoletja. V tv-programu jo je opisal Andrej Horošev, ki je sedaj igralec in tv-voditelj, takrat pa je bil potapljač.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
"Delali smo temeljito in sistematično," je dejal. Najprej so topografi narisali zemljevid jezera, nato pa so se pridružili geofiziki in geokemiki. Raziskava je pokazala, da obstajata "dve resni anomaliji". Ena se je nahajala blizu, vendar ne v vodi. "Z bagrom smo izkopali jamo, globoko 12 metrov. Preiskalo smo dno, vendar nismo ničesar našli. Na mestu druge anomalije smo postavili senzor za vodo. Potapljači so tam izkopali jamo, vendar so na njenem dnu našli le ogromen kamen."
Semljovsko jezero ni edino mesto, kjer so raziskovalci iskali Napoleonovo blago. Porivajev pravi, da bi morali iskati blizu Berjozine, na ozemlju današnje Belorusije, kjer so se francoski vojaki spopadli z ruskimi ter izgubili veliko ljudi in plena. Tu je bivalo že nekaj skupin raziskovalcev, med njimi tudi francosko-beloruska skupina, ki je leta 2012 iskala zlato, vendar ni ničesar našla. Očitno je ta skrivnost globlja, kot se zdi.