75. obletnica zmage v bitki za Stalingrad

Sergej Karpov
Ni laž, ko slišimo, da je bil Volgograd (971 km iz Moskve) zgrajen na človeških kosteh. Velika bitka za Stalingrad, ki je preobrnila potek druge svetovne vojne, je zahtevala na stotisoče sovjetskih življenj. V njihov spomin v centru mesta, na Aveniji herojev, še danes stoji veliki spomenik žrtvam vojne, ob grobu pa gori večni ogenj.

Tukaj je ogromno pokopališče – Mamajev nasip. Pod spomenikom, imenovanim »Mati domovina kliče«, ležijo ostanki 36.000 vojakov, katerih trupla so pripeljali z vseh koncev Stalingrada po osvoboditvi mesta.

Ko si ogledujete slike vojnih časov in ko se pogovarjate z veterani, si ne morete pomagati, da se ne bi vprašali: »Kako so ljudje Stalingrada preživeli?«, »Kje so živeli?«, »Kako je sploh lahko kdo preživel med temi ruševinami?«

Sovjetska zmaga v Stalingradu je bila prelomen trenutek v drugi svetovni vojni, ki hkrati priča o izjemno trdoživem vzponu Rdeče armade. Veliki porazi nemškega Wehrmachta in velike izgube v Stalingradu so oslabili vojaško-politični in gospodarski položaj Nemčije ter jo potisnili na rob globoke krize.

Število tankov in vozil, ki jih je Nemčija izgubila v Stalingradu, je bilo enako številu proizvedenih tankov in vozil nemške industrije v šestih mesecih; število orožja, ki so ga izgubili, se je skladalo s številom proizvedenih kosov v štirih mesecih; število izgubljenih možnarjev in majhnega orožja se je skladalo s številom teh, ki so jih Nemci proizvedli v dveh mesecih.

Da je lahko nadomestila takšne izgube, je morala nemška vojaška industrija delati na meji svojih kapacitet. Občutno je bilo tudi pomanjkanje delovne sile, ki je postalo akutno.

Pisma nemških vojakov so prežeta z odkritostjo in željo, da domačim sporočijo resnico o bojih na območju Stalingrada, najdemo tudi njihove ocene o moči Rdeče armade. Dnevniki predstavljajo žive in neposredne izpovedi o vojni s strani tistih, ki so bili neposredno na fronti, izven bunkerjev in rovov.

“… Stalingrad je pekel na zemlji – Verdun, lepi Verdun, z novim orožjem. Vsak dan napadamo. Če si zjutraj priborimo 20 metrov, nam jih zvečer Rusi ponovno vzamejo …” (Iz pisma rednega vojaka prvega razreda Walterja Oppermana, št. 44111, svojemu bratu, 18. november 1942.

Pred natanko 75 leti, 2. februarja 1943, se je bitka za Stalingrad dokončno zaključila. Trajala je 200 dni in noči, od 17. julija 1942 do 2. februarja 1943. Po petih mesecih bojev je umik nacistov pomenil prelomno točko druge svetovne vojne.

Stalingrad danes nima več svojega imena. Leta 1961 je vlada pod Hruščovom ponovno spremenila ime mesta v Volgograd ("mesto Volge", saj se nahaja na begu reke Volge) v skladu s programom destalinizacije. Kot je znano, se je Hruščov po Stalinovi smrti trudil izničiti njegov »kult osebnosti«.

© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.

Preberite še:

Glavni razlogi za sovjetsko zmago pri Stalingradu

Peklenska bitka za Stalingrad skozi oči neposrednih udeležencev

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še: