Nemška zver, stisnjena v kot: Kako je kapituliral feldmaršal Paulus

Feldmaršal Friedrich Paulus v štabu rdeče armade, 1. marca 1943

Feldmaršal Friedrich Paulus v štabu rdeče armade, 1. marca 1943

AP
31. januarja 1943 je v Stalingradu kapituliral poveljnik 6. nemške armade, general-feldmaršal Friedrich Paulus, eden od glavnih snovalcev operacije Barbarossa – nemške invazije na Sovjetsko zvezo. Kapitulacija Paulusa ni bila samo težak udarec za feldmaršala, ampak za celotno nemško vojsko. Poglejmo, kako so se odvijali dogodki tistega usodnega dne.

Zgodaj zjutraj 31. januarja so vojaki sovjetske 38. motorizirane strelske brigade na čelu z nadporočnikom Fjodorom Iljčenkom odprli ogenj po zgradbi trgovine, kjer so bila nemška mitraljezna gnezda. Ko je Nemcem zmanjkalo streliva, je Iljčenko skozi okno opazil častnika, ki maha z belo zastavico.

Nadporočnik takrat še ni mogel vedeti, da se pred njegovimi očmi odvija obrat v tej najstrašnejši vojni v zgodovini človeštva.

Zakaj je Hitler v luči kapitulacije Paulusa povišal v feldmaršala?

Položaj nemške 6. armade je bil sredi januarja že zelo kritičen. Mraz je bil močan, temperature so padle do -30 stopinj Celzija, lačni nemški vojaki in častniki pa so zaradi pomanjkanja hrane morali jesti konje, pse, mačke in ptice. Primanjkovalo je streliva, goriva in zdravil. Najmočnejša nemška armada je slabela iz dneva v dan, dokler ni 28. januarja 1943 razpadla na tri dele, medtem ko je sovjetska vojska pritiskala vse močneje.

Paulusov štab je bil v eni od zgradb v mračni kleti neke trgovine v centru mesta. General je bil obupan. Poročila s fronte so izostajala, novice ki so vendarle prišle do štaba, pa so bile v glavnem slabe. Njegove izgube so bile vse večje, zato je Paulus Hitlerju večkrat poslal prošnjo, da se zavoljo reševanja življenj vojakov preda. Führer je vsako prošnjo zavrnil.

30. januarja je Hitler Paulusu poslal sporočilo, da ga povišuje v čin feldmaršala z dodatno opazko, da "niti en nemški feldmaršal še nikoli ni bil zajet." Obupani Paulus je dojel, da je to v bistvu zahteva po samomoru. Naslednji dan je ukazal vzpostavitev veze s sovjetskimi silami o predaji.

Poročnik Iljčenko je med prvimi vstopil v klet. O svojem doživetju je kasneje napisal: "Feldmaršal je ležal na železni postelji brez uniforme in v srajci. Na mizi je gorela sveča, ki je oddajala medlo svetlobo. V kotu je bila harmonika. Paulus je vstal in se usedel. Izgledal je bolan in izmučen, ko je slišal zahteve sovjetskih častnikov, pa je samo utrujeno pokimal z glavo." Dosežen je bil dogovor o obojestranski prekinitvi ognja.

Kako se je Paulus predal?

Ker poročnik Iljčenko ni mogel sprejeti kapitulacije s strani feldmaršala, je sovjetska stran poslala načelnika vojaškega štaba, generala Ivana Laskina. Po njegovem prihodu so počakali, da se Paulus obleče, medtem pa sta se z njimi pogovarjala general Roske in načelnik štaba 6. armade Schmidt. Ko se je Paulus oblekel, je Roske že napisal ukaz južni skupini enot, naj prekinejo ogenj in se predajo. Ukaz je bil takoj poslan enotam Wehrmachta.

General Laskin v svoji knjigi z naslovom Na poti k preobratu piše: "53-letni feldmaršal je bil visok in mršav. Njegov obraz je bil bled, gledal nas je z utrujenimi očmi. Predstavil sem se in mu povedal, da je zajet. Paulus je visoko dvignil desno roko in v slabi ruščini rekel: "Feldmaršal nemške vojske Paulus se predaja Rdeči armadi."

Zahtevali smo, da nam preda osebno orožje, on pa je rekel, da ga nima in da je njegova pištola pri adjutantu. Nato nam je v nemščini povedal, da je bil v čin feldmaršala povišan šele 30. januarja, zato da še nima pripadajoče uniforme in se nam zato predaja v uniformi generalpolkovnika. Z grenkim nasmeškom je dodal, da nove uniforme najverjetneje niti ne bo potreboval." 

Okoli poldneva so Paulusa premestili v bližnjo vas Beketovko, še istega dne po zaslišanju pa je bil predstavljen generalpolkovniku Konstantinu Rokosovskemu. Na njegov predlog, da izda ukaz o kapitulaciji preostankov 6. armade, je Paulus odgovoril, da je on zdaj ujetnik in da so nemški generali neposredno podrejeni Hitlerju. Ukaz ni bil izdan, zato so 2. februarja sovjetske enote do konca dotolkle zadnje nemške položaje. S tem se je končala ena najstrašnejših bitk druge svetovne vojne.

Nemčija v šoku

Vest o zlomu in kapitulaciji 6. armade je Nemčijo pretresla. V državi je bilo razglašeno tridnevno žalovanje, radijske postaje pa so vse tri dni predvajale posmrtni marš.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Avgusta 1944 je Paulus kot ujetnik podpisal pismo "nemškim vojakom in častnikom v vojnem ujetništvu in nemškemu narodu" z vsebino: "Menim, da je moja dolžnost, da izjavim, da mora Nemčija odstraniti Adolfa Hitlerja in postaviti novo vodstvo, ki bo ustavilo vojno in ustvarilo pogoje, ki bodo našemu narodu omogočili obstanek in vzpostavitev mirnih in prijateljskih odnosov z dosedanjim sovražnikom." 

Kasneje je Paulus v Sovjetski zvezi postal aktiven pri propagiranju boja proti Hitlerju.

O tem, kako je Paulus postal sovjetski propagandist, pa več v tem prispevku

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: