V zadnjih letih naslovnice časopisov in revij polnijo naslovi o »Kolčakovem zlatu«, ki ga iščejo povsod – od Bajkala do Jamalskega polotoka. Zlate rezerve Ruskega imperija so bile poimenovane »Kolčakovo zlato« po voditelju protirevolucionarnega gibanja med rusko državljansko vojno admiralu Kolčaku.
Zlato se je v njegovih rokah znašlo novembra 1918, potem ko je zrušil demokratsko vlado in ustanovil diktaturo v Sibiriji, ki so jo podpirale zahodne države. Zlato je bilo umaknjeno iz Petrograda med prvo svetovno vojno zaradi grožnje, ki jo je predstavljala nemška vojska.
Drahme in kondorji
»Skupna vrednost zlata, ki je bila na razpolago admiralu je ocenjena na 645,4 milijona rubljev. Zlato je bilo večinoma v obliki kovancev in zlatih palic ter je skupaj tehtalo okoli 490 ton,« trdi ruski zgodovinar Oleg Budnicki. Razen ruskih zlatih rubljev so zalogo sestavljali kovanci iz 14 drugih držav vključno z nemškimi markami, grškimi drahmami, ameriškimi dolarji, francoskimi franki, japonskimi jeni in celo čilskimi kondorji.
Admiral Kolčak je na koncu vojno izgubil in bil leta 1920 predan zmagovalni strani v mestu Irkutsk. Med begom pred revolucionarnimi silami so ga njegovi zahodni zavezniki izdali; češkoslovaški legionarji (nekdanji avstrijski vojni ujetniki) so ga predali skupaj z zajetno količino zlata, da bi si zagotovili varno pot domov iz Rusije.
Kolčak je bil ustreljen, boljševiki pa so prejeli okoli 410 milijonov rubljev. Vprašanje, ki ostaja, pa je usoda preostalega dela zlata v vrednosti okoli 235 milijonov rubljev.
Getty Images
Češka
Govorice, da naj bi bil del zlata prepeljan na Češkoslovaško, so vztrajne in vseprisotne. Vladimir Novicki, nekdanji finančni minister Kolčakove vlade, je trdil, da so ukradli 63 milijonov rubljev. Govori se, da naj bi češki legionarji po povratku domov ustanovili banko, vendar neposredne povezave med kakšno češkoslovaško banko in ruskim zlatom do danes še ni dokazane.
Bajkal
Obstaja hipoteza, da naj vlak, ki je prevažal ukradeno zlato, iztiril na poti do Vladivostoka, in sicer nekje ob bregovih Bajkalskega jezera. Vzrok naj bi bil plaz, ki so ga po nekaterih domnevah sprožili boljševiki, ki naj bi vagone iztiril in pometal v jezero.
Te domneve so se okrepile pred nekaj leti, ko je bilo v Bajkalu najdenih nekaj vagonov. Območje so preiskali z mini podmornico, ki pa ni našla nobenih sledi o zlatu.
Ruski Daljni vzhod
Po drugi hipotezi, naj bi vlak z zlatom prispel v Vladivostok, vendar tovor zaradi neznanega razloga naj ne bi mogel zapustiti pristanišča. Namesto tega naj bi se nahajal na dnu bližnjega zaliva. Spomladi 2017 je bilo tam najdenih nekaj potopljenih ladij, vendar o zlatu ponovno nobenih sledi.
Ali zlato sploh obstaja?
Najbolj prepričljivo hipotezo do zdaj je postavil prej omenjeni zgodovinar Oleg Budnicki. Kolčakovo zlato naj že od 50. let dalje ne bi obstajalo – bilo naj bi namreč porabljeno:
»Večino manjkajočih 235 milijonov (195 milijonov rubljev) je admiral poslal v tujino. Zlato je bilo hranjeno v japonskih, britanskih in ameriških bankah kot kritje za posojila, ki jih je Kolčak uporabil za nabavo orožja in streliva. Preostalo naj bi z vlaka med potjo v Vladivostok ukradel sibirski vojskovodja Ataman Semjonov, da bi s tem financiral lasten boj proti revolucionarjem.«
Zlato v bankah naj bi bilo večinoma prodano za kritje posojil, preostanek pa porabljen s strani ruske emigracije za potrebe preseljevanja pripadnikov belega gibanja v Evropo. Te zaloge so se, po trditvah zgodovinarja, porabile tekom poznih 50. let.