Zgodovina v slikah: Moskva pred 100 leti

MAMM/MDF/russiainphoto
Leta 1918 se je prestolnica ruske države po 200 letih vrnila v Moskvo. Oglejte si, kako je takrat izgledalo novo staro glavno mesto in kaj se je v mestu dogajalo pred 100 leti.

Moskva je v 14. stoletju postala ruska prestolnica. Masivni beli in kasneje rdeči zidovi Kremlja so bili simbol njene moči. Peter Veliki se je odločil, da preuredi svoje carstvo od temeljev in ukine stare tradicije konservativne Moskve z bradatimi bojarji. Ukazal je britje brad in zgradil Sankt Peterburg, kamor je leta 1712 preselil prestolnico. Ko so Romanovi izgubili oblast, so se boljševiki odločili, da se vrnejo v staro rdeče mesto, ki jim je predstavljalo popolno nasprotje "odvratni" peterburški aristokraciji z dekadentnimi dvorci.

12. marca 1918 je Vladimir Bonč-Brujevič, Leninov sekretar in novi odgovorni sekretar vlade, podpisal uradni ukaz o preselitvi prestolnice v Moskvo. Na tej fotografiji lahko vidite Lenina, ki že sedi v pisarni v Kremlju. Govorice pravijo, da naj bi Lenin Petrograd zapustil na skrivaj.

Težko si predstavljamo, za kako veliko selitev je šlo. Člani vlade niso zgolj zamenjali svojega delovnega mesta in se iz Smolnega inštituta preselili v Kremelj, ampak se je moralo preseliti tudi osebje ministrstev skupaj s svojimi družinami in vsemi premičninami. Na fotografiji: Moskva zgodaj spomladi leta 1918.

Boljševiki so v Moskvi najprej uvedli nova pravila in uničili simbole stare oblasti. Porušili so ogromen spomenik carju Aleksandru III. ki je stal poleg cerkve Kristusa Odrešenika. Stalin je kasneje porušil tudi samo cerkev, ki so jo leta 1990 obnovili na istem mestu.

Na Kremeljskih zidovih izstopajo boljševiški simboli kot spomin na tiste, ki so umrli v boju za revolucijo. Kasneje so ob teh zidovih pokopavali sovjetske voditelje in druge pomembneže.

Maja leta 1918 so na moskovskem Rdečem trgu priredili veliko procesijo ob praznovanju pravoslavne velike noči. V tem času boljševiki še niso začeli boja proti religiji. V naslednjih sedmih desetletjih ni potekala niti ena takšna procesija. Ikone so zamenjali z rdečimi zastavami in Leninovimi portreti. Maja so se na ulicah pojavile nove kolone, ki so slavile praznik dela.

Načrt Leva Trockega za uničenje Pravoslavne cerkve v Rusiji se je začel izvajati leta 1922. Patriarh Tihon je bil aretiran, vendar ga niso ubili, verjetno zaradi njegovega velikega vpliva.

Ko so boljševiki selili uradne državne inštitucije v Moskvo, se je državljanska vojna odvijala s polno hitrostjo. Država je zaplenila žito in druga živila od kmetov ter jih brezplačno delila delavcem. Neskončne vrste za hrano so bile reden pojav. Zavladala je lakota, ki je trajala vse do leta 1922.

Na tej fotografiji lahko vidite rdečo konjenico, ki se pripravlja za odhod na fronto. V tem času je general Kolčak, pripadnik belogardistov, boljševikom nudil odpor in v sibirskem mestu Omsk ustanovil neodvisno prestolnico. Na koncu je bil poražen. Revolucija, državljanska vojna in boljševistična strahovlada so odnesle 12-15 milijonov ljudi v obdobju 1917-1922.

Opozicijo boljševikov v parlamentu je predstavljala Stranka socialistov-revolucionarjev. Bili so odločno proti brest-litovskemu miru, ki je bil podpisan marca med novo boljševiško vlado in centralnimi silami. Menili so, da so pogoji nesprejemljivi in sramotni, zato so začeli upor, ki je vznemiril Lenina. Upor je bil zadušen z artilerijskim ognjem, stranka pa prepovedana. Na sliki: center Moskve po uporu.

Peti vseruski kongres sovjetov, ki so ga sestavljali predstavniki proletariata, kmetov, Rdeče armade in kozakov je potekal v Bolšoj teatru v Moskvi. Člani levičarske Stranke socialistov-revolucionarjev so bili aretirani in odstranjeni s kongresa. Poslanci so podpisali sovjetsko ustavo in se strinjali, da začnejo boj proti "sovražnikom sovjetske oblasti."

Poglejte si, kako so Rdeči trg, Bolšoj teater in moskovske ulice izgledale nekoč in kako so videti danes.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še:
Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke