- Doma kuhano žganje
AP
Eno od dejanj oblasti med perestrojko, ki je povzročilo največ nejevolje med ljudmi, je bila zagotovo prohibicija alkohola. Posebna kampanja se je začela dva meseca po prihodu Gorbačova na oblast (1985) in se je izvajala dve leti. V pozni Sovjetski zvezi je bil alkoholizem res široko razširjen, toda ukrepi oblasti so se mnogim zdeli preostri, preveč drastični. Močno so se zvišale cene, zapirale so se trgovine z žganjem, omejili so ure, ko se sme prodajati alkohol, ljudi so pozivali, naj praznujejo praznike ali poroke brez pijače, v nekaterih regijah ZSSR so celo uničevali vinograde. Če k temu dodamo še splošne gospodarske težave in pomanjkanje raznih izdelkov v trgovinah, je to res spravljalo ljudi v slabo voljo. Prizadet je bil tudi državni proračun, saj so se zmanjšali prihodki iz davkov, pobranih na račun alkoholnih pijač.
Zaradi te politike sta izbruhnila tihotapljenje in razširjena prodaja alkohola na črno. Pozneje je Gorbačov sam priznal, da se je zaradi kampanje povečala proizvodnja domačega žganja, ki so ga na veliko delali ljudje po vsej državi s svojimi pripomočki. Vseeno je kampanja povečala pričakovano življenjsko dobo in zmanjšala smrtnost v Sovjetski zvezi.
- Časnik z množično naklado
Roman Denisov / TASS
Perestrojka je bila čas glasnosti – koncepta odkritosti, ki se je nanašal predvsem na svobodo tiska. Informacije, ki so bile prej močno cenzurirane in nadzorovane, so sedaj prosto prihajale v javnost. Zaradi tega se je nekaterim časopisom močno povečala naklada. Takšen primer je bil tednik Argumenti i fakti (»Argumenti in dejstva«), ki se je s 33,5 milijoni izvodov leta 1990 vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov in še danes ostaja časopis z največjo naklado v zgodovini. Javnost je tako povpraševala po necenzuriranih vsebinah, da je časnik bralo 100 milijonov ljudi.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Nekaj podobnega se je takrat dogajalo tudi s tedenskimi sovjetskimi časopisi in revijami o literaturi. Že pred perestrojko so bili priljubljeni, niso pa imeli milijonskih naklad. Ko je prišla glasnost, so ljudje hiteli v knjižne kioske po najnovejše številke takšnih revij, v katerih so objavljali tudi romane, ki se jih prej v ZSSR ni smelo objavljati. Najslavnejša literarna revija je bila Novyj mir (»Novi svet«), ki je leta 1991 dosegla rekordnih 2,7 milijonov izvodov. Danes se prodaja samo še po 7.200 izvodov.
- Sovjetski osebni računalniki
Petrihin / Sputnik
Sovjetska računalniška industrija je bila po drugi svetovni vojni med vodilnimi v svetu, a je v 70. letih 20. stoletja, v obdobju stagnacije sovjetskega gospodarstva, začela izgubljati svoj položaj. Potem ko so se na Zahodu konec 70. let množično pojavili osebni računalniki za na dom, se je tudi Sovjetska zveza odločila za razvoj svojih domačih računalnikov. Perestrojka je dala dodaten zagon, saj je država silila podjetja, da se odpovejo proizvodnji za vojaško obrambo, in spodbudila preusmerjanje v proizvodnjo računalnikov. V šolah so uvedli ure računalniškega programiranja in tako soustvarjali podlago za domači sovjetski trg osebnih računalnikov.
Assistant-128, prvi sovjetski računalnik, kompatibilen z IBM, so proizvajali poleg modelov Elektronika BK, eden od najbolj razširjenih sovjetskih domačih računalnikov) in Korvet, ki se je uporabljal predvsem v šolskih učilnicah. Tu so bili še Vektor, Vesta, Sura in mnogi kloni zahodnih naprav. Takšne računalnike so delali do začetka 90. let, dokler ni sesutje gospodarstva ob razpadu Sovjetske zveze vse te znamke odvrgel na smetišče zgodovine. Najbolj znane sovjetske računalnike lahko bolje spoznate tukaj.
- Videokasete
Boris Klipinicer / TASS
Med perestrojko so Sovjetsko zvezo preplavile videokasete in videorekorderji. Le redki so si lahko kupili videorekorder in do njih je bilo težko priti, zato so se konec 80. let razpasle videoteke. Obstajali so majhni javni kraji, kjer so navadno vrteli filme kar na navadnem videorekorderju. Bilo je poceni in še izjemno priljubljeno med mladino. Končno je bilo mogoče gledati hollywoodske filme, ki so bili prej bolj stvar legende. Rocky in Rambo sta postala sestavni del življenja sovjetskega najstnika tistega časa.
- Kislinsko sprane kavbojke
Audrus Ulozjavičus / Sputnik
Perestrojka ni spremenila samo tega, kaj so ljudje pili, brali in gledali, ampak tudi njihov zunanji izgled. Skoraj vsi so posegli po kislinsko spranih kavbojkah. Kavbojke v ZSSR niso bile tako razširjene kot n Zahodu, a je po njih vladalo visoko povpraševanje. Ko so se med perestrojko odprle meje, je nišo zapolnil nov rod preprodajalcev. Ekstremno so se razširile poljske kavbojke Mawin.
Kislinsko sprane kavbojke so potem začeli proizvajati tudi znotraj Sovjetske zveze, k čemur je pripomogel vzhajajoči razred poslovnežev – ljudje v kooperativah (zadrugah), katerih ustanavljanje je omogočil Gorbačov in so omogočale večjo poslovno svobodo. Sovjetski državljani s podjetniško žilico so doma izdelovali kislinsko sprane kavbojke s pomočjo belila in jih nato prodajali. Tako so začeli takšne kavbojke nositi številni prebivalci Sovjetske zveze.
- Kuponi
Boris Kavaškin in Ljudmila Pahomova / TASS
Sovjeti so si iz perestrojke verjetno najbolj zapomnili povsod prisotne kupone. Gospodarske reforme Gorbačova so bile neuspešne in sovjetsko gospodarstvo je padlo v globoko krizo. To je bilo najbolj vidno v hitro naraščajočem pomanjkanju blaga in izdelkov konec 80. let 20. stoletja. Sistem kuponov je doživel vrhunec v letih 1988-1992. Takrat so bili mnogi izdelki in blaga na voljo v zameno za kupone: meso, maslo, sladkor, milo, detergenti in tako dalje. Po različnih regijah je bilo razmerje med blagom in kuponi različno. Navadna mesečna racionirana količina je znašala 1 kg sladkorja in 1 kg moke, 15 škatlic cigaret in 2 kg mesa na osebo. Vse to je izginilo leta 1992, ko je prišlo do liberalizacije cen in je deficit postopoma izginil.
O vlogi Gorbačova v ruski zgodovini srdite razprave potekajo še danes. Je Gorbačov krivec za uničenje države ali junak in mirovnik?