Kako je v šestih letih razpadla Sovjetska zveza (1985-1991)

Nastopajoči:

Sovjetska zveza (ZSSR): socialistična velesila z veliko jedrskimi raketami

Ruska sovjetska federalna socialistična republika (RSFRSR), Ukrajina, Belorusija, Kazahstan, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Moldavija, Kirgizistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Latvija, Litva, Estonija – 15 republik ZSSR (z različno močno željo, da bi ostale ali ne ostale v zvezi)

Mihail Gorbačov: (relativno) mlad in čeden generalni sekretar komunistične partije

Boris Jelcin: prijatelj-sovražnik Gorbačova, mlad ruski komunist, ki je bil priljubljen v RSFSR

DKIR: člani Državnega komiteja za izredne razmere, pučisti iz vrst komunistov trde linije, ki jim kakršnekoli reforme niso bile po godu

Sovjetski ljudje: Sovjetski ljudje. Do leta 1985 jih je bilo okoli 276 milijonov.

Opomba: Izjave v predstavi niso dejanski citati, vendar pa odražajo dejanja omenjenih oseb in dogodkov v obravnavanem obdobju.

1985

Mikhail Gorbačov: Torej, dragi tovariši. Jaz sem zdaj vaš generalni sekretar.

Sovjetski ljudje: Prav, saj je vseeno. Ta je vsaj star samo 54 let, mogoče bo dlje živel. Prejšnji trije, Brežnjev, Andropov in Černenkov, so pomrli v treh letih!

ZSSR: Torej, kaj imamo? En kup težav: močno odvisni smo od izvoza nafte, potrebujemo denar od nafte za nakup žita … cene za nafto pa padajo že od leta 1981. Gospodarstvu je v zastoju, hladna vojna grozi z apokalipso za ves svet. Za Marxovo voljo, upam, da nas bo Gorbačov spravil ven iz te kaše.

Gorbačov: Tovariši! Priznam, da imamo probleme, in naredil bom vse, kar je v moji moči, da jih rešim. Zdaj začenjamo uskorenje (»pospeševanje«), da gospodarsko dohitimo Zahod in izboljšamo našo težko industrijo. Upam, da nam bo uspelo.

Sovjetski ljudje: Ne bo.

Gorbačov: In takoj bomo začeli s kampanjo proti alkoholu! Zdaj!

Sovjetski ljudje: Bog, pomagaj …

1986-1989

Sovjetski državljani so se soočali s pomanjkanjem izdelkov, tudi najbolj osnovnih.

Grigorij Avojan

(leta 1986 cene nafte padejo s 24$ na 12$ za sod, Sovjetska zveza izgubi denar iz davkov na alkohol, med ljudmi vlada pomanjkanje izdelkov za vsakdanjo uporabo, včasih celo hrane).

Gorbačov: Začenjam novo politiko – glasnost (»transparentnost«)! Tovariši, sedaj lahko vsak razpravlja o naših problemih in pove, kaj si misli. Ker potrebujemo spremembe, razglašam tudi perestrojko (»ponovna gradnja«), na novo bomo zgradili ves gospodarski sistem. Za vse to moramo postati bolj demokratični, država mora imeti manj nadzora.

Kazahstan: Pardon, da motim, ampak leta 1986 so se začeli prvi regionalni izgredi. Kazahi protestirajo proti temu, da republiško partijo vodi Rus iz Moskve.

ZSSR: Problem bomo rešili, so pa še drugi …

Armenija in Azerbajdžan: Konflikt glede avtonomne regije Gorski Karabah. V njej večino prebivalstva predstavljajo etnični Armenci, a obstaja znotraj republike Azerbajdžan. Potekajo spopadi, domove mora zapustiti na stotisoče beguncev!

Gruzija: Tudi pri nas krvavi spopadi, med Gruzijci in Abhazijci! Oni se hočejo odcepiti, ampak jim tega ne dovolimo. V spopadih umre okoli 16 ljudi.

Uzbekistan: Tudi pri nas nasilni spopadi, med Uzbeki in Mešhetijski Turki. 103 mrtvi …

Gorbačov: Pomirimo se, rešujmo probleme mirno in demokratično. Naše stališče je jasno: meja se ne sme spreminjati. Saj vendarle vsi živimo v eni državi.

Estonija, Latvija in Litva: Ko smo že pri eni državi … naši narodi pomnijo, da smo od leta 1920 do 1939 živeli v svojih neodvisnih državah. Zato razglašamo politično suverenost! Sedaj imajo naši republikanski zakoni prednost pred sovjetskimi.

Azerbajdžan: Jaz tudi, ve, centralne oblasti, ste povsem nekoristne pri reševanju mojega konflikta z Armenijo.

ZSSR: Opa! Kot da nismo imeli že dovolj problemov. Ne sprejmemo vaše suverenosti. Gospodarstvo še vedno na psu, mimogrede.

1990

Obrazi na sovjetski televiziji so se menjali, problemi pa so vedno znova ostali isti.

Grigorij Avojan

Azerbajdžan: Januarja se je zgodil pogrom v Bakuju, ubitih je bilo okoli 90 Armencev.

Gorbačov: Tega ne moremo tolerirati, pošljite vojsko!

(Moskva z vojsko zatre izgrede, umre 130-170 državljanov, Azerbajdžanci so ogorčeni)

Ukrajina, Belorusija, Kazahstan, Gruzija, Armenija, Moldavija, Kirgizistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Turkmenistan: Tudi mi razglašamo suverenost.

RSFSR: Jaz tudi.

ZSSR: Tudi ti, Rusija?!

Boris Jelcin: Tako je. Jaz zdaj vodim vrhovni sovjet RSFSR in konkuriram Gorbačovu v Moskvi.

Sovjetski ljudje: Fino! Kaj pa gospodarstvo in prazne police v trgovinah?!

Kirgizistan: Mimogrede, tudi mi imamo žalostne novice. Med izgredi v mestu Oš junija so se med seboj borili Kirgizi in Uzbeki, od 300 do 600 mrtvih.

Moldavija: Mi imamo konflikt med moldavskimi oblastmi in Pridnjestrovjem, ki se noče odcepiti od Sovjetske zveze. Situacija se pregreva.

Sovjetski ljudje: Socialistični princip enotnosti med narodi očitno ne deluje.

Estonija, Latvija in Litva: Moskva, veš kaj? Sama se znajdi. Mi razglašamo polno neodvisnost od Sovjetske zveze, ne štejte nas več zraven.

ZSSR: Tovariš Gorbačov, slabo se počutim …

Gorbačov: Potrebujemo nov model odnosov med centralnimi oblastmi in republikami! Skličimo referendum, bodo ljudje iz vse zveze povedali, če so za, moč bomo porazdelili med republike. Prepričan sem, da bomo skupaj rešili našo zvezo!

Sovjetski ljudje: Ne bo nam uspelo.

1991

Mnogi državljani Sovjetske zveze so glasovali za ohranitev zveze, a to ni pomagalo.

Grigorij Avojan

Sovjetski ljudje: Torej, 17. marca smo imeli referendum o tem, ali bi radi ohranili Sovjetsko zvezo. Smo za.

Armenija, Gruzija, Latvija, Litva, Moldavija, Estonija: A res? Mi smo zavrnili sodelovanje.

Gruzija: Jaz pa zapuščam Sovjetsko zvezo, srečno.

Sovjetski ljudje: Prav, ostalih devet republik je glasovalo in 76,4 odstotkov ljudi je volilo za ohranitev.

Gorbačov: Odlično. Jaz in voditelji teh devet republik se dobimo, da se bomo pogovorili o novem oblikovanju zveze.

Jelcin: Mimogrede, jaz sem zdaj postal predsednik RSFSR. V Moskvi imamo zdaj dva predsednika, enega za Sovjetsko zvezo in enega za Rusijo.

Gorbačov: Nisem preveč vesel tega, ampak prav!

(nenadoma 18. avgusta osem visokih komunističnih funkcionarjev, tudi podpredsednik in premier pod Gorbačovom, ustanovijo DKIR in trdijo, da so zdaj oni glavni na oblasti)

Gorbačov: Kaj se dogaja? Ravno sem šel na Krim na počitnice …

DKIR: Prenehajte s to svinjarijo! Sovjetsko zvezo bomo rešili, ostala bo dobra in enotna, z vsemi 15 republikami! Pa moramo reči ne vsem tem neumnostim o prostem trgu in liberalizaciji.

Sovjetski ljudje: Pa kaj se dogaja! Stalina nočemo.

Jelcin: To je protiustavno! Jaz tega DKIR ne bom ubogal!

(v Moskvo vstopi vojska, na moskovskih ulicah se zgrne na tisoče Moskovčanov; DKIR ni dajala ukazov in vojaki v glavnem ne napadajo množic, v spopadih umrejo samo tri ljudje; po dveh dneh je »puča« konec in člane DKIR aretirajo)

Jelcin: Rešeno.

Vse republike (razen RSFSR in Belorusije): Čestitke. Ampak mi gremo raje ven iz Sovjetske zveze.

Gorbačov: Počakajte! Še vedno lahko podpišemo nov sporazum in ustanovimo Skupnost neodvisnih držav! Takšna mehka konfederacija bo dala veliko pravic republikam.

Ukrajina: 1. decembra smo imeli referendum in vprašali prebivalce, ali podpirajo popolno neodvisnost države – 90 odstotkov jih je reklo »da«, torej …

Jelcin: 3. decembra se dobim z Gorbačovom in mu bom rekel, da brez Ukrajine, ki je najbolj blizu Rusiji, nima smisla podpisovati novega sporazuma. Drugače bodo v novi zvezi prevladovale azijske republike, ki bodo imele več glasov kot Rusija in Belorusija.

Gorbačov: Počakajte. To je to?!

Jelcin: Da.

(8. decembra se Jelcin sreča s predsednikoma Ukrajine in Belorusije, podpišejo Beloveške sporazume. Sovjetska zveza preneha obstajati, ustanovljena je Skupnost neodvisnih držav (SND), mednarodna organizacija, ki nima oblasti nad članicami. Dva tedna pozneje v SND vstopi še osem republik – vse razen Gruzije in baltskih držav. Sovjetske zveze ni več.)

Gorbačov: Čudovito. Sedaj sem predsednik države, ki ne obstaja.

(25. decembra se Gorbačov upokoji. S Kremlja umaknejo sovjetsko zastavo in obesijo rusko trobojnico. Od sedaj je vsak zase, Boris Jelcin pa vodi novo Rusijo – čaka ga 8 let problemov.)

Vam je zgodba všeč? Preberite tudi »dramsko igro« o tem, kako je Rusija prodala Aljasko ZDA.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.