Štirje dogodki v Rusiji, ki so spremenili tok svetovne zgodovine

Global Look Press
Od oktobrske revolucije do perestrojke - dogodki v Rusiji so imeli velik vpliv na zgodovino človeštva v preteklem stoletju.

1. Oktobrska revolucija

Gandhi je o oktobrski revoluciji napisal, da so »ideali boljševikov nedvomno navdahnili najčistejše žrtvovanje neskončnih množic ljudi, ki so dali vse, da bi jih izpolnili«. Pomena revolucije, ki si je za končni cilj zadala blagostanje delavskih množic, pa ni ozavestil le Gandhi. Pričevanja ameriškega novinarja Johna Reeda z naslovom Deset dni, ki je pretreslo svet, so izšla kmalu po oktobrski vstaji leta 1917.

Ruska revolucija je za svet imela dvojni učinek: »Eksistenčna grožnja, ki jo je predstavljal komunizem, je bila odločilni faktor, ki je prisilil kapitalizem, da je pristal na nekatere koncesije in potrebe navadnih ljudi,« je ob stoletnici revolucije v časniku Independent zapisal Youssef El-Gingihy. Dogodki v Rusiji so namreč dali precejšen zagon državi blaginje na Zahodu.

Drugi učinek, ki je bil prav tako globalen, je bila dekolonizacija. Po pisanju političnega aktivista in zgodovinarja Tariqa Alija je ruska revolucija »pospešila dekolonizacijo in navdahnila revolucije v Vietnamu, na Kitajskem in na Kubi.«

2. Zmaga v drugi svetovni vojni

Pomen, ki ga je za svet imel poraz nacizma v veliki domovinski vojni (kot v Rusiji pravijo drugi svetovni vojni), verjetno ne potrebuje dodatne razlage. Pogosto pa je spregledano dejstvo, da je k njemu prispeval družbeni, politični in ekonomski sistem, ki je bil postavljen tekom oktobrske revolucije. Tariq Ali neposredno poveže revolucijo in zmago v vojni: »Rdeča armada, ki je bila ustanovljena tekom revolucije in preživela Stalinove čistke, je nato zlomila hrbtenico Tretjega rajha pri Stalingradu in Kursku.«

Ali poudarja, da je bil »vojak Ivan tisti, ki je zmagal drugo svetovno vojno, ne vojak Ryan. Tega nikoli ne smemo pozabiti.« Kar tri četrtine vseh nemških vojnih izgub je povzročila Sovjetska zveza, razmerje med ubitimi ameriškimi in sovjetskimi vojaki, ki so se borili proti Nemcem, pa naj bi po nekaterih ocenah znašalo 1:80.

Cena za zmago v drugi svetovni vojni je bila astronomska: umrlo je 27 milijonov sovjetskih državljanov, večina države pa je bilo uničene. »Ko smo leta 1945 leteli v Rusijo, med zahodno mejo in Moskvo nismo videli niti ene nepoškodovane hiše. Maršal Žukov mi je povedal, da je v tej regiji, ki jo je preplavil sovražnik, umrlo toliko žensk, otrok in starcev, da sovjetske oblasti nikoli ne bodo mogle ugotoviti natančnih številk,« se je kasneje spominjal ameriški general Eisenhower.

3. Gagarinov polet v vesolje

Polet prvega kozmonavta Jurija Gagarina je presunil ves svet in »postavil nova obzorja za človeštvo,« kot je bilo povedano ob 50. obletnici njegovega podviga.

»Vse moje življenje se zdaj zdi kot en srečen trenutek. Vse, na čemer smo delali do zdaj, je bilo doseženo za ta dogodek,« je rekel Gagarin v svojem govoru, le nekaj minut, preden je vstopil v plovilo, s katerim je poletel v orbito. Govor so prenašali po vsej državi in nato povzeli še drugod po svetu. Ko je raketa poletela, naj bi Gagarin zaklical »Gremo!« [Pajehali!]

Sovjetsko zvezo je ob poletu zagrabila evforija, kozmonavta pa so v Moskvi pričakali kot pravega junaka: »Če se spomnim odziva Moskovčanov, bi ga lahko primerjal z dnevom zmage 9. maja. Strehe, okna, ulice – vse je bilo polno ljudi,« je povedal Sergej Hruščov, sin takratnega sovjetskega voditelja Nikite Hruščova.

Gagarinov polet je po izstrelitvi prvega satelita leta 1957 dodatno pritisnil na ameriško vodstvo in začel vesoljsko tekmo. Ameriški predsednik John F. Kennedy je takrat oznanil načrt, da bodo poslali človeka na Luno.

4. Perestrojka

»Tukaj sem z Jezusom Kristusom. On je bil prvi socialist. Tega ne moremo zanikati,« je nekoč izjavil Mihail Gorbačov, mož, ki je sprožil perestrojko oz. prestrukturiranje Sovjetske zveze v 80. letih.

Kakršenkoli je že bil pomen reference na Kristusa za Gorbačova, je zadnji sovjetski voditelj svoje reforme začel podobno kot mnogi drugi – s poskusom preobraziti gospodarstvo. Izpeljal je strukturne reforme, katerih namen je bil vzpostaviti gospodarski sistem, ki bi združeval lastnosti prostega trga in socializma. A te reforme so sovjetsko gospodarstvo pahnile v kaos in spodkopale njegovo priljubljenost, kar je na koncu vodilo v razpad države.

Gorbačov je uvedel tudi glasnost (odprtost) kot orodje, s katerim je želel opraviti s konservativnimi političnimi nasprotniki, ki so predstavljali oviro njegovi politiki. V osnovi je glasnost pomenila več medijske svobode.

Med perestrojko je Gorbačov vzpostavil dobre osebne odnose z zahodnimi voditelji in podpisal vrsto dogovorov, ki so odpravili napetosti med Sovjetsko zvezo in Zahodom, ter s tem bistveno pripomogel h koncu hladne vojne.

A medtem ko ga v tujini cenijo, je njegova perestrojka doma zelo nepriljubljena: 55% Rusov meni, da so njegove reforme prinesle več slabega kot dobrega.

Spoznajte še velike junake ruske zgodovine: od srednjeveškega kneza do upravljalca pristajalne steze

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke