Zakaj so Sovjeti leta 1944 bombardirali nevtralno Švedsko?

Zgodovina
BORIS JEGOROV
Razlogi za sovjetski zračni napad na švedsko prestolnico Stockholm leta 1944 so še danes predmet razprav. Po uradni švedski razlagi naj bi šlo za navigacijsko napako pilotov, vendar nekateri verjamejo, da je Sovjetska zveza z bombardiranjem mesta hotela tej nevtralni državi poslati opozorilo.

22. februarja 1944 se je Švedom zazdelo, da so sredi vojne. Stockholm in še en manjši kraj v bližini po imenu Strängnäs so bombardirala neznana letala.

Nevtralna Švedska takrat že 150 let ni aktivno sodelovala v nobenem konfliktu, zato so bili ljudje šokirani. Ko so šrapnele, ki so ostali od bomb, prepoznali za sovjetske, je vzniknilo vprašanje: Je šlo za napako ali se je pravkar začela sovjetska invazija?

Bombardiranje

Ko so se temnega zimskega večera okoli 8. ure na švedskem nebu pojavila štiri neznana tuja letala, se je domača protiletalska obramba izkazala za popolnoma neuporabno. Ker niso imeli radarjev, ki bi bili sposobni nočnega delovanja, so letala preprosto spregledali v temi.

Samo ena protiletalska enota v osrednjem delu države je opazila eno letalo, a medtem ko so poskušali razjasniti situacijo in se odločali, ali naj streljajo ali ne, je to že odletelo naprej.

Nato so začele padati bombe po različnih koncih švedske prestolnice, prvič v zgodovini tega mesta. Neka 100-kilogramska bomba je uničila gledališče na prostem in za seboj pustila ogromen 3 metre globok in 5 metrov širok krater. Nastradal ni zgolj Stockholm, ampak tudi majhno mestece Strängnäs nekaj kilometrov zahodno od prestolnice.

Ko so okoli 1. ure zjutraj padle zadnje bombe, so se skrivnostni bombniki obrnili nazaj proti Baltiku. Na srečo v napadu ni bilo mrtvih, ranjena sta bila samo dva švedska vojaka.

Nepriznana napaka

Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da so imeli kosi eksplodiranih bomb napise v cirilici, zato je postalo jasno, da so napad izvedla sovjetska letala. A kmalu je jasno postalo tudi to, da ne bo sledila invazija. Vprašanje zato ostaja odprto vse do danes: Kaj je bil namen oz. razlog napada na Stockholm?

Februarja 1944 je sovjetsko vojno letalstvo izvajalo bombne napade na Finsko. Posebno močno je bilo bombardiranje mest Helsinki, Turku in Kotka, a so bombniki dosegli tudi Mariehamn na Alandskih otokih, le streljaj od Švedske.

Na koncu so Švedi prišli do sklepa, da je bilo bombardiranje Stockholma napaka in da so sovjetski piloti v temni zimski noči preprosto izgubili orientacijo. Taki incidenti sicer res niso bili nobena redkost: leta 1940 so sovjetska letala med zimsko vojno s Finsko po nesreči bombardirala kraj Pajala na severu Švedske. Sovjeti niti niso bili edini, ki so pomotoma metali bombe na nevtralno Švedsko, saj so tudi Britanci nevede napadli Malmö leta 1940 in nato še Lund leta 1943.

Na švedske zahteve za pojasnilo so se v Sovjetski zvezi odzvali s popolnim zanikanjem, zavrnili so vsakršne navedbe o sovjetskih zračnih napadih na švedsko ozemlje, tudi pomotoma. »Zračni napad na Stockholm deluje tako, kot da so ga izvedla nemška ali finska letala z namenom provokacije,« se je glasil odgovor sovjetskih diplomatov.

Uradno Švedska incident priznava kot navigacijsko napako sovjetskih zračnih sil. Državno vodstvo je bilo kljub temu ogorčeno, saj za razliko od Britancev, ki so se opravičili, Sovjeti niso niti priznali svoje krivde.

Možni razlogi

Uradni razlagi še zdaleč ne verjamejo vsi. Obstajajo celo trditve, da je bil sovjetski napad opozorilo Švedom, naj ne oborožujejo in pošiljajo prostovoljcev na Finsko, kot so to počeli med zimsko vojno.

Švedski protiobveščevalni častnik Tore Forsberg je bil prepričan, da so Sovjeti napadli Stockholm, da bi Švedsko prisilili v izpustitev sovjetskega agenta Vasilija Sidorenka, ki je bil aretiran leta 1942 med vohunjenjem v zvezi z neko tankovsko divizijo pri Strängnäsu, mestu, ki je bilo dve leti kasneje tarča omenjenega bombardiranja sovjetskih letal (Boris Grigorjev, Tore Forsberg: Spioner Emellan. Stockholm, 2006)

Sovjeti so večkrat zahtevali, da jim Švedska izroči Sidorenka, vendar so Švedi, ki so vohuna medtem obsodili na 12 let zapora, to vztrajno zavračali. »Sidorenko vam umira od lakote in maltretiranja. Izpustite ga, to so naše prve in glavne zahteve,« je agresivno zahteval sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov od švedskega veleposlanika Vilhelma Assarssona (Vilhelm Assarsson: I Skuggan av Stalin. Stockholm, 1963).

Švedi so navrgli tudi namig, da naj bi se s primerom Sidorenko osebno ukvarjal šef sovjetske obveščevalne službe Lavrentij Berija.

Če Forsbergove trditve držijo in je sovjetsko bombardiranje dejansko bilo namensko, potem so Sovjeti svoj namen dosegli. Švedska je prenehala pomagati Fincem, Vasilij Sidorenko pa je bil štiri dni po bombardiranju izpuščen.

Ko smo že pri nerazjasnjenih primerih:

»Kupola luči«: Veteran ameriških zračnih sil spregovoril o »skrivnem sovjetskem orožju«