Kdaj se je to zgodilo?
Igor Kostin/Sputnik
Nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 na reaktorju št. 4 jedrske elektrarne Černobil blizu mesta Pripjat. Takrat je bilo to območje še del Sovjetske zveze, danes pa se nahaja v Ukrajini. Verjetno nesrečo povezujejo z Rusijo zato, ker je radioaktivno onesnaženje po nesreči prizadelo ogromna območja v Rusiji, Ukrajini, Belorusiji in še nekaterih drugih sovjetskih republikah (še bolj verjetno pa zato, ker mnogi poenostavljeno enačijo Sovjetsko zvezo z Rusijo, ki je bila samo ena od 15 sovjetskih republik, op. ur.).
Katera območja so bila evakuirana in kdaj?
Vitalij Ankov/Sputnik
Prvih nekaj dni so oblasti skrivale prave razsežnosti nesreče, ker niso hotele povzročiti množične panike. Toda v tem času se je radioaktivno onesnaženje že nevarno razširilo. 36 ur po nesreči so začeli evakuirati mesto Pripjat, ki je bilo najbližje reaktorju. Ljudje so odhajali peš in na tovornjakih, otroci so s sabo jemali osebne stvari, zaradi toplega vremena pa so bili oblečeni v lahka oblačila. Prav to pa je imelo smrtonosne posledice za njihovo zdravje. Še vedno ni znano niti približno število ljudi, ki so prejeli smrtne doze sevanja.
V naslednjih nekaj dneh po katastrofi je bilo evakuirano 10-kilometrsko območje okoli reaktorja, kmalu zatem pa so ga razširili na 30 kilometrov.
Vladimir Samohotski/TASS
28. aprila 1986 so sovjetski mediji končno poročali o nesreči, a niso izdali nobenih jasnih navodil za ljudi, kako se izogniti kontaminaciji in se zaščititi pred radioaktivnimi padavinami. 1. maja je bila v Kijevu množična povorka za praznik dela. Volodimir Ščerbicki, vodja Komunistične partije Ukrajine, je bil prav tako tam s svojo ženo in otroki. Čeprav je vedel, kako nevarno je to početje, si ni drznil oporekati navodilom iz Moskve.
Katera območja so bila prizadeta?
Sting/Wikipedia.org
Po eksploziji je bilo v atmosfero sproščenih do 50 ton radioaktivnega materiala. Oblak se je razširil čez evropski del Sovjetske zveze in nato nad vzhodno Evropo, Skandinavijo, Veliko Britanijo in vse do vzhodnega dela ZDA. A najbolj so bila prizadeta območja v Ukrajini in Belorusiji. Obstajajo govorice, da naj bi oblasti poslale letala, ki so povzročila dež nad Belorusijo, da bi spral radioaktivne delce nad redko poseljenimi območji te republike, preden bi se oblak razširil nad osrednjo Rusijo. Škoda, ki jo je povzročila ta odločitev, prav tako ostaja neznanka.
Zaradi katastrofe je bilo okoli 200.000 kvadratnih kilometrov ozemlja kontaminiranega z uranovimi in plutonijevimi izotopi, jodom-131, cezijem in stroncijem-90. Vsi ti elementi so radioaktivni in nevarni za zdravje.
Kaj pa dolgoročne posledice?
AP
Po katastrofi je okoli 5 milijonov hektarjev zemljišč postalo neuporabnih za kmetijsko dejavnost. Do leta 2011 so sicer tretjino teh zemljišč ponovno rekultivirali za kmetijstvo.
Po katastrofi je bila okoli reaktorja vzpostavljena 30-kilometrska varnostna cona, ki zajema okoli 2.600 kvadratnih kilometrov. Znotraj tega območja na odpravljanju posledic nesreče še vedno dela okoli 5.000 ljudi. Večina jih živi v bližnjem naselju Slavutič. V coni prostovoljno še danes živi več kot 300 ljudi, naseljujejo pa jo še vedno tudi različne vrste živali, od divjih zveri do rib in ptic.
Getty Images
Kontaminirano območje se razteza tudi izven cone. V 90-ih letih so bile zaradi onesnaženja zapuščene dodatne vasi in naselja.
26. aprila 2016 je bil z namenom dodatne sanacije katastrofe in ohranjanja preostalih naravnih virov na območju ustanovljen naravni rezervat, ki pokriva okoli 227 hektarjev.
Preberite še: