Podmornice redko dobijo drugo priložnost. Ko enkrat potonejo na morsko dno, navadno tam dočakajo svoj konec. Tudi če jih dvignejo iz vode, potem praviloma ne obratujejo več.
Ena potopljena sovjetska podmornica pa je dobila drugo priložnost, a očitno res ni bila rojena pod srečno zvezdo …
Podmornica K-429 je vstopila v sovjetsko mornarico leta 1972, ampak že v prvem letu delovanja je prišlo na vrsto prvo popravilo. To ni bilo še nič, saj so sledile še hujše težave.
Junija 1983 je posadka dobila ukaz, da odpluje zaradi udeležbe na vajah. Mornarji so bili presenečeni, saj so se takrat še izvajala strukturna popravila na podmornici. Ampak poveljstvo tihooceanske flote je bilo neomajno. Flota ni realizirala načrta za bojne treninge, zato je bilo sedaj zahtevano, da pridejo v odprto morje vse razpoložljive ladje in podmornice.
Oficirji K-429 so se zaman pritoževali. »Se bojiš, heroj?« je rekel kontraadmiral Oleg Jerofejev enemu od oficirjev na podmornici, stotniku prvega ranga Alekseju Gusevu.
Podmornica je bila tehnično nepripravljena za na pot, zato je bila tragedija vprašanje časa. Med prvo potopitvijo v zalivu Sarannaja pri Kamčatki 24. 6. 1983 je voda takoj zapolnila enega od odsekov na podmornici in ubila 14 mornarjev v njem.
K-429 je potonila na dno zaliva, na globino 40 metrov. Še sreča je bila, da podmornica ni potonila na odprtem morju, kjer je bila voda desetkrat globlja. Tako je 106 preostalih članov posadke vsaj imelo možnost za preživetje.
Mornarji so obtičali v potopljeni podmornici z omejenimi zalogami in opremo. Sicer so imeli zadosti hrane in pitne vode, ampak niso mogli sploh obvestiti štaba mornarice o nesreči. Zaradi okvare podmornica ni mogla poslati alarma na površino.
Na površje so skozi odsek za torpede poslali dva mornarja. Na srečo sta srečala patruljni čoln, zato so območje hitro preplavile reševalne ladje.
Ko so potapljači prinesli dihalne aparate članom posadke, so začeli zapuščati podmornico skozi odsek za torpede in nepoplavljeni sedmi odsek.
»Ne morete si predstavljati, kako se je bilo plaziti po popolni temi v potapljaški obleki po poplavljenem torpednem odseku, ki je dolg skoraj 9 metrov in širok samo 53 centimetrov. V nekem trenutku pomislite, da nikoli ne boste prišli iz te železne cevi. Strah začne ovirati vaše gibe, prevzemati vaše misli in dušiti vašo voljo,« se spominja poveljnik podmornice, stotnik prvega ranga Nikolaj Suvorov.
Med reševalno operacijo sta umrla še dva mornarja, zato je nesreča podmornice K-429 skupno zahtevala 16 smrtnih žrtev.
Takoj je sledilo sojenje na vojaškem sodišču, kjer so prikazali Suvorova kot grešnega kozla in mu pripisali polno odgovornost za nesrečo. Obsodili so ga na deset let zapora, a je bil leta 1987 pomiloščen. Do smrti leta 1998 si je prizadeval za popolno rehabilitacijo, vendar ni imel sreče.
Zadnji mornar je po izhodu iz podmornice uspel zapreti loputo, zato je odsek ostal nepoplavljen in je bilo podmornico mogoče potegniti iz vode.
V operaciji je sodelovalo 24 ladij in 152 potapljačev, ki so jih odposlali na Daljni vzhod iz vseh koncev Sovjetske zveze. K-429 so v rekordnih 40 dneh dvignili in privlekli v bazo.
Skozi leta je podmornica prestajala popravila in stala Sovjetsko zvezo več kot 300 milijonov rubljev. Nekega dne, 13. septembra 1985, pa se je v 80 odstotkih obnovljena K-429 znova potopila, in to kar pri privezu tovarne, kjer je bila na popravilih. Incident je bil rezultat malomarnosti delavcev, a tokrat vsaj ni bilo žrtev.
Za poveljstvo sovjetske mornarice je bila to kaplja čez rob. Podmornico K-429 so nemudoma umaknili iz uporabe in spremenili v vadbeno plovilo. Čez nekaj let je šla med staro železo in postala pozabljena mora iz daljne preteklosti.
Sedaj pa še nekaj aktualnejšega:
Blizu Filipinov skoraj trčili ruska in ameriška bojna ladja (VIDEO)
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
