Operacija AERODYNAMIC
CIA je v svojem boju zoper Sovjetsko zvezo več kot 40 let učinkovito igrala na »ukrajinsko karto«. Takoj po koncu druge svetovne vojne so v Langleyju vzpostavili tesne stike z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko uporniško vojsko (UPA). Obe sta bili močni protikomunistični organizaciji, ki sta imeli na tisoče članov, tako na Zahodu kot doma v sovjetski Ukrajini, kjer so delovali podtalno.
Operacija CARTEL, katere cilj je bil podpreti ukrajinske nacionaliste, je bila v poznih 40-ih že v polnem zamahu. Ime operacije so večkrat spremenili, na koncu pa je ostala najbolj znana pod imenom AERODYNAMIC.
Na začetku je CIA aktivno podpirala oborožen odpor v Ukrajini, poslala na teren agente in inštruktorje, zagotavljala finance protisovjetskim paravojaškim enotam in zbirala informacije o položajih in organizaciji Rdeče armade.
A sredi 50-ih let, ko so bile sile OUN-UPA v Ukrajini in na vzhodu Poljske v glavnem uničene, so Američani spremenili svoj pristop in začeli staviti na ideologijo. Začeli so izdajati protikomunistično literaturo in revije ter izvajali podtalne radijske oddaje, da bi z njimi podprli nelegalna ukrajinska politična gibanja.
Leta 1990 v luči razpadanja Sovjetske zveze so ameriški vohuni svoje aktivnosti prekinili.
Operacija COLDFEET
Maja 1961 je ameriško izvidniško letalo v Arktiki opazilo zapuščeno sovjetsko raziskovalno postajo. Ta je izgledala, kot da so Sovjeti odšli v naglici, v strahu, da bo led pod njimi počil.
Pri Cii so spoznali, da se jim je odprla priložnost za to, da v roke dobijo sovjetske vojaške skrivnosti. Domnevali so, da bi se lahko v postaji skrivale pomembne informacije o akustičnih nadzornih mrežah, s katerimi so Sovjeti opazovali premike ameriških podmornic pod arktičnim ledom.
Postaje pa niso mogli doseči ne z ledolomilcem ne s helikopterjem, zato sta nad njo odskočila dva agenta iz bombnika B-17, za njima pa so odvrgli še osem zabojev z opremo.
V treh dneh so Američani zbrali preko 80 dokumentov in posneli več kot sto fotografij sovjetske opreme. Ko je bilo operacije konec in so Američani v roke dobili dragocene informacije, je po agenta ponovno prišel bombnik in ju pobral s sistemom Fulton, bolje znanim kot Shyhook.
Projekt Azorian
TedQuackenbush (CC BY-SA 3.0)
Marca 1971 je iz neznanih razlogov v Tihem oceanu 2.500 kilometrov pred Havaji potonila sovjetska podmornica K-129. Sovjeti so, kot že večkrat, poskušali zadevo prikriti in niso javno oznanili izgube plovila. Podmornica je tako formalno ostala »brez lastnika« in bi se je lahko polastila bilo katera država. Seveda Američani niso mogli spustiti takšne priložnosti.
ZDA so operacijo dviga podmornice zamaskirale kot rudarska dela in posebej za to misijo izdelale plovilo Hughes Glomar Explorer. Ladja, ki je na prvi pogled delovala kot vrtalna ladja, je bila narejena za to, da potegne podmornico z dna na površje. Naloga ni bila lahka, saj je K-129 ležala na 5.000 metrih globine.
Dvig se je začel leta 1974, samo šest let po potopitvi. Podmornica se je med dvigom sesula vase, zato so Američani uspeli na površje potegniti samo nos. Podrobnosti operacije so še vedno tajne a obstajajo govorice, da naj bi Ciini agenti uspeli v roke dobiti dva torpeda z jedrsko bojno glavo, medtem ko so balistične rakete, pomembni dokumenti in druga oprema ostali na dnu.
Američani so kasneje trdili, da so pokopali trupla šest sovjetskih podmorničarjev, ki so jih našli v dvignjenem odseku podmornice, z vsemi častmi.
Projekt Dark Gene
V 60-ih in 70-ih, ko sta bila ZDA in Iran še vedno prijateljsko razpoloženi državi, je CIA skupaj z iranskimi zračnimi silami izvajala zračne izvidniške operacije v južne dele Sovjetske zveze, pod skupnim imenom Project Dark Gene.
Ameriški in iranski piloti so z iranskimi letali redno preletavali sovjetsko mejo, da bi odkrili vrzeli v tamkajšnji protizračni obrambi in preizkusili odziv sovjetskih prestreznih lovcev.
Kot del projekta Dark Gene je Iran dobil najnovejšo opremo, vključno z lovci F-14, ki jih ZDA niso dobavile nobeni drugi državi.
23. novembra 1973 je pilot Genadij Jelisejev z letalom MiG-21SM poletel, da prestreže iranskega lovca F-1 Phantom II, ki je vdrl v sovjetski zračni prostor nad Mugansko planoto. Potem ko so vse rakete zgrešile svoj cilj, se je Jelisejev s krilom svojega miga zaletel z rep phantoma. Posledica prvega trčenja dveh reaktivnih letal v zgodovini je bilo strmoglavljenje iranskega lovca. Oba pilota sta se katapultirala in bila ujeta, čim sta pristala na tleh. Kar se tiče Jelisejeva, njegovo letalo se je po trku zaletelo v goro in pilot je bil na mestu mrtev.
V teh letih, ko je bila ameriško-iranska operacija v polnem zagonu, so Sovjeti sestrelili štiri iranska letala. Po iranski revoluciji 1979 je bil projekt Dark Gene takoj prekinjen.
Operacija Cyclone
Andrej Solomonov / Sputnik
Med sovjetsko intervencijo v Afganistanu (1979 – 1989) je CIA izvajala eno od svojih najdražjih operacij v zgodovini, katere stroški so dosegli več sto milijonov dolarjev letno. Cilj operacije Cyclone je bil založiti mudžahedine z vsem potrebnim orožjem in strelivom, ki so ga potrebovali za boj proti Sovjetom.
Da CIA ne bi bila neposredno vključena v konflikt, je navezala stike s pakistansko obveščevalno službo ISI, ki je z ameriškimi sredstvi in orožjem organizirala financiranje, oboroževanje in usposabljanje afganistanskih paravojaških enot.
Posebej izstopajoče dejanje v sklopu operacije je bila dobava ročnih protiletalskih lanserjev Stinger mudžahedinom leta 1986. To je privedlo do velikih izgub med sovjetskimi zračnimi silami, ki so več let predstavljale resno grožnjo afganistanskim džihadistom. Sovjetske posebne enote so celo sprožile protimisijo lova na stingerje, ki so jih mudžahedini čuvali z lastnimi življenji.
Z umikom sovjetske vojske iz Afganistana se je končala tudi operacija Cyclone. CIA je za nekaj časa pozabila na Afganistan, a ne za dolgo ...
Preberite še:
Napad na Aminov dvorec, ki je začel sovjetsko vojno v Afganistanu
Zanimivi pripomočki zahodnih vohunov, ki jih je zasegla KGB