Juriš na Königsberg: bleščeča zmaga Rdeče armade

Wikipedia
Juriš na Königsberg je bil velik triumf Rdeče armade, dosežen v stilu Suvorova – ne s številčno premočjo ampak s taktičnо premišljenostjo.

Po razvoju dogodkov na frontah januarja 1945 je že bilo jasno, kako se bo končala vojna v Evropi. Nemška propaganda je sicer govorila o super orožju, ki naj bi preobrnila potek vojne, a na pri sebi so upali na separatni mir z Zahodom proti Sovjetski zvezi. Ne glede na vse so se Nemci na vzhodni fronti še naprej krčevito upirali, da bi pred novo razdelitvijo Evrope v roke Rdeče armade padlo čim manj ozemlja.

Enega od načinov v zoperstavljanju Rdeči armadi so predstavljala mesta trdnjave. Ideja je bila ta, da izolirane nemške sile v zaledju ostanejo skupaj s civilisti ob nakopičenih zalogah hrane in streliva in še naprej nudijo odpor, čeprav jih je Rdeča armada obšla in prodirala proti Berlinu. Ena od takih trdnjav je bilo mesto Königsberg (danes Kaliningrad).

Konec januarja 1945 so Sovjeti mesto odrezali od kopnega. Ker je bil večji del sil in sredstev namenjen armadam, ki so prodirale proti Berlinu, je bil prvi del operacije omejen na zapiranje prostora okoli mesta. Hitler je obkrožene nemške sile v Königsbergu preimenoval v armadno skupino Sever, ki je dobila nalogo, da zdrži čim dlje. Obkoljena skupina je štela 130.000 oboroženih ljudi, vključno s silami Volkssturma (ljudske milice) in policije. Mesto je bilo obdano s tremi obrambnimi pasovi: prvi je potekal 6-8 kilometrov od centra mesta. Sestavljali so ga obrambni jarki, protitankovski rovi, ovire in minska polja. V tem pasu je bilo tudi 15 trdnjav, zgrajenih koncem 19. stoletja s posadkami po 200 ljudi. Drugi obrambni pas je potekal skozi predmestja, tretji pa v samem centru mesta, ki ga je sestavljalo 9 branikov iz 17. in 18. stoletja. Garniziji je poveljeval izkušeni pehotni general Otto Lasch.

Obramba Königsberga in sovjetski napad med 6. in 9. aprilom 1945

Rdeča armada ni imela na voljo veliko več ljudi. Po najbolj optimističnih ocenah jih je bilo do 137.000, a tu je šlo za izkušene sile, medtem ko je na nemški strani stala ljudska milica, sestavljena iz moških med 16. in 60. letom starosti. Rdeča armada je imela tudi veliko premoč pri podpornih sredstvih s preko 5.000 artilerijskimi kosi in minometi ter preko 2.000 letali. Priprave na operacijo so potekale dolgo in, kar je bilo še posebej važno, z vlaki so prispele ogromne količine artilerijskega streliva. Maršal Vasiljevski je kasneje v spominih zapisal, da je šlo za operacijo, v kateri je bilo porabljenega največ streliva glede na velikost bojišča. In temu primerni so bili tudi rezultati.

Artilerijska priprava za napad na Königsberg se je začela 2. aprila. Artilerijsko obstreljevanje so spremljali nenehni letalski udari vse do 5. aprila. Za preboj fronte so se vzpostavile posebne jurišne skupine, posebno vlogo pa so igrale skupine, oborožene z metalci plamenov, ki so čistile bunkerje in jarke. Formiralo se je osem takšnih bataljonov. Te skupine z metalci plamenov so bile dodeljene jurišnim skupinam in odredom. Veliko vlogo so igrale tudi mešane jurišne skupine, sestavljene iz pehotnih čet, artilerijskih topov kalibra od 45 do 122 mm, enega ali dveh tankov ali samohodk, voda težkih mitraljezov in voda minometov. Pod kritjem artilerijskega obstreljevanja je bila naloga teh skupin, da s svojim ognjem blokirajo utrjene položaje Nemcev in bunkerje, medtem ko so ostale enote nadaljevale s prodorom.

6. aprila se je začel napad iz več strani. Nemci so se cel dan močno upirali. Kljub temu se je 39. armadi uspelo zarezati v nemško obrambo in presekati železniško progo Königsberg-Pilau. Medtem so tri druge sovjetske armade prebile prvi obrambni pas. Naslednjega dne je več sto bombnikov sovjetskega letalstva bombardiralo center mesta, napad pa se je nadaljeval iz vseh strani. Rdečeramejci so se uspeli na več mestih prebiti do zadnjega tretjega obrambnega pasu. Ob spoznanju, da je upor nesmiseln je general Lasch po radijski zvezi poklical poveljstvo in prosil Hitlerja za dovoljenje za predajo. Dobil je negativen odgovor in ukaz, da se mora boriti do konca.

8. aprila je sovjetska 11. gardijska armada prodrla čez reko Pregoljo in se združila s 43. armado ter na ta način odsekala del nemške vojske od mesta. Sovjetsko letalstvo je začelo z množičnimi naleti napadati odrezano nemško skupino, ki je zaradi šibke protiletalske obrambe utrpela hude izgube in se na koncu predala. Maršal Vasiljevski je Nemcem ponudil predajo, kar so ti zavrnili. V Königsbergu je ostalo okoli 40.000 nemških vojakov. 9. aprila se je začel vsesplošni napad na center mesta. Soočen z brezizhodno situacijo se je Lasch odločil, da pošlje delegacijo za pogajanja o predaji. Ob 6. uri popoldan je bila oznanjena predaja. Hitler je generala Lascha proglasil za izdajalca in ga v odsotnosti obsodil na strelski vod.

predaja nemških vojakov

Izgube nemške vojske v bitki za Königsberg so znašale 42.000 padlih in med 60.000 in 70.000 zajetih vojakov in pripadnikov ljudske milice. Rdeča armada je zajela tudi preko 100 letal in okoli 4.000 minometov. Izgube na sovjetski strani so bile minimalne, padlo je okoli 3.700 vojakov, ranjenih pa je bilo 14.000. To je bila velika zmaga. Po oceni vojaškega zgodovinarja Genadija Kretinina je bila operacija izvedena v slogu Suvorova: »Ne s številkami ampak z veščino«.

Preberite še:

Orožje zmage: Kakšno sled je v zgodovini pustil legendarni mitraljez DŠK?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke