»Voditelj mora posvečati pozornost domačim zadevam in imeti doma močan vzvod,« pravi Fjodor Lukjanov, odgovorni urednik revije Rusija v globalnih zadevah, ko govori o Mihailu Gorbačovu. »In če nek voditelj, kakorkoli priljubljen je že v tujini, ne uživa dovolj podpore doma … no, primer Gorbačova dokazuje, da je to šibka pozicija.«
Sovjetska zveza pod Gorbačovom je trpela hudo gospodarsko krizo in ni bila stabilna država. Kljub vsem naporom je razpadla, kar se takratnemu voditelju ne more šteti ravno v čast. Mnogi Rusi dvomijo v zapuščino Gorbačova. V anketi iz 2016 je 58 odstotkov menilo, da je »igral negativno vlogo v zgodovini Rusije«.
Medtem ko je njegova domača politika bila vprašljiva, pa je Gorbačov na mednarodni sceni dosegel mnoge spremembe glede na to, da je bila pred njegovim mandatom hladna vojna na vrhuncu, Moskva in Washington pa na robu vojne. Predstavljamo nekaj njegovih dosežkov.
Umik vojske iz Afganistana
Andrej Solomonov/Sputnik
Sovjetska zveza je bila devet let (1979-1989) vpletena v vojno v Afganistanu, kjer je prosovjetsko usmerjeno vladp poskušala ohraniti na oblasti. Vojna v Afganistanu je terjala 15.000 sovjetskih življenj in postala »sovjetski Vietnam«, kot jo je nekoč označil Zbigniew Brzezinski, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost ameriškega predsednika Jimmyja Carterja.
Gorbačov je vojno končal. Februarja 1989 je sovjetski kontingent dokončno zapustil Afganistan. »Končali smo to morijo,« se Gorbačov spominja 30 let kasneje. »Vsi [v vladi] so se strinjali: afganistanski problem je nemogoče rešiti na vojaški način.«
Posledice: Prosovjetska vlada je padla takoj zatem, vojna pa se ni končala, saj so ponovno prevzeli oblast talibani, kar je privedlo do ameriške invazije Afganistana leta 2001. 30 let kasneje v Afganistanu še vedno ni miru.
Sprejetje »Sinatra doktrine«
AFP
Oktobra 1989 se je tiskovni predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva Gennadij Gerasimov pošalil ob komentiranju novega pristopa Gorbačova do držav socialističnega bloka: »Zdaj smo sprejeli Sinatra doktrino. On ima pesem My Way (Moja pot). In tako vsaka država sama odloča, kakšno pot bo ubrala.«
To je pomenilo, da Moskva ni bila več voljna (ali zmožna) podpirati komunističnih vlad na Poljskem, Madžarskem, Češkoslovaškem itd. Od tega trenutka naprej je lahko vzhodna Evropa izbrala lastno pot.
Posledice: Do konca leta 1989 so padle vlade po vsej regiji. Leta 1991 je Varšavski pakt uradno prenehal obstajati.
»Dopustitev« padca berlinskega zidu
Getty Images
»G. Gorbačov, porušite ta zid!« Tako je takratni ameriški predsednik Ronald Reagan pozival sovjetskega voditelja med svojim govorom v Berlinu – mestu, ki ga je zid delil na vzhodni in zahodni del od leta 1961. Reagan je vedel, h komu se obrniti, saj je Sovjetska zveza delovala kot politični sponzor Nemške demokratične republike in je imela v državi močan vojaški kontingent.
In Gorbačov se je odzval – ne samo z besedami ampak z dejanjem. Konec leta 1989, ko je Madžarska (v skladu s »Sinatra doktrino«) odprla mejo z Avstrijo, za obstoj zidu ni bilo več razloga. Iz Vzhodne Nemčije je bilo mogoče prečkati na Zahod preko Češkoslovaške, Madžarske in Avstrije. 9. novembra 1989 so vzhodnonemške oblasti odprle mejo in zid se je začel rušiti.
»Ne samo da nismo poskušali uporabiti sile sovjetskih bataljonov v NDR – naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bi se proces izpeljal po mirni poti,« je izjavil Gorbačov 30 let kasneje. »Kako bi lahko preprečili NDR združitev z ZRN, če so si to želeli vzhodnonemški ljudje ?«
Posledice: Nemčija se je leta 1990 ponovno združila. Nemška kanclerka Angela Merkel je dan, ko je padal berlinski zid, označila za »trenutek sreče« za vse Nemce.
Zmanjšanje jedrske oborožitve
AFP
Eden od najpomembnejših dosežkov Gorbačova je bila upočasnitev (če že ne zaustavitev) oboroževalne tekme. Leta 1987 sta z Reaganom podpisala sporazum, ki je ZDA in ZSSR prepovedoval nameščanje balističnih raket z dosegom med 500 in 5.500 km. Prvič v zgodovini sta se obe jedrski velesili zavezali, da se bosta odpovedali celi vrsti orožja, s čimer je Evropa postala varnejša.
Drugi ključni sovjetsko-ameriški sporazum iz tega obdobja je bil sporazum o zmanjšanju jedrske oborožitve START-I, podpisan leta 1991, samo nekaj mesecev, preden je razpadla ZSSR. START-I je obe velesili omejil na največ 6.000 jedrskih bojnih glav, kar je privedlo do največjega zmanjšanja jedrskega orožja v zgodovini.
»Takšne odprtosti v najbolj skrivnem področju med nekdanjima nasprotnikoma, ni bilo še nikoli,« je zapisal Vladimir Dvorkin, nekdanji sodelavec Gorbačova. »Celo tesni ameriški zaveznici Združeno kraljestvo in Francija nista nikoli sprejeli tovrstnega sporazuma.«
Posledice: ZDA so leta 2019 odstopile od sporazuma. Novejši sporazum START, ki sta ga podpisala Dmitrij Medvedjev in Barack Obama leta 2010, se izteče leta 2021.
Preberite še:
Izogniti se jedrski vojni: Kako je Sovjetska zveza želela vstopiti v zvezo NATO