Aktivna udeležba Rusov na Slovenskem v zadnji bitki druge svetovne vojne v Evropi

Simbolična slika:
Štab brigade jugoslovanskih partizanov in oficir Sovjetske armade sprejemajo odločitev pred bojem, oktober 1944

Simbolična slika: Štab brigade jugoslovanskih partizanov in oficir Sovjetske armade sprejemajo odločitev pred bojem, oktober 1944

Ruski državni arhiv kino-foto dokumentov / Ruski center znanosti in kulture / Rossotrudničestvo
Sovjetski oficirji in inštruktorji so aktivno sodelovali pri zmagi partizanov nad Nemci in kolaboranti v zadnji evropski bitki druge svetovne vojne – bitki na Poljani.

Sovjetski oficirji in inštruktorji so aktivno sodelovali pri zmagi partizanov nad Nemci in kolaboranti v zadnji evropski bitki druge svetovne vojne – bitki na Poljani, je povedal Nikita Buranov iz Ruskega društva za vojaško zgodovino (RVIO) za RIA Novosti.

Bitka na Poljani (14.-15. maj 1945) pri Prevaljah na Koroškem velja za zadnjo večjo bitko v drugi svetovni vojni v Evropi. Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije, sestavljena iz partizanskih odredov, je tedaj ustavila nemške in kolaborantske enote, ki so poskušale prodreti v ameriško okupacijsko območje, da bi se izognile predaji jugoslovanskim ali sovjetskim silam.

»Sovjetski oficirji, inštruktorji in ilegalci so v času vojne vstopali v partizanske odrede na ozemlju Jugoslavije, kjer so urili zaveznike ter ustvarjali in izpopolnjevali strukturo Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. To je pripomoglo k zmagi v bitki na Poljani,« je izjavil Buranov.

Razložil je, da so jugoslovanski partizani spomladi 1945 razbili nemške sile na ozemlju Jugoslavije in je poveljnik armadne skupine E generalpolkovnik Alexander Löhr podpisal akt o brezpogojni kapitulaciji njegovih čet. »Vendar se nekatere nemške čete temu niso podredile in raztresene enote, ki so spadale v garnizije večjih mest, policijske in konvojske bataljone ter varnostne enote SS, so se združile ter izvedle poskus prodora na ozemlje Avstrije in severne Italije, da bi se znašle v ameriški okupacijski coni in se predale njim.« Pridružile so se jim tudi posamezne enote nacionalističnih gibanj, ki so jih podpirale in urile okupacijske sile (četniki, ustaši, domobranci).

»Skupno je ta grupacija štela okoli 30 tisoč ljudi,« po drugi strani pa je bila za partizane »stvar časti, da jih ujamejo«, pripoveduje Buranov. »Poljanska bitka se je začela 14. maja 1945, ko so se grupacije približale jugoslovanskim partizanam, ki so stali v kordonih na cestah, ter podale ultimat z zahtevo, naj jim omogočijo prost prehod na zahod. Po kategorični zavrnitvi so se začeli boji, v glavnem z uporabo strelnega orožja – pušk, avtomatov, mitraljezov.«

Zgodovinar ob tem poudarja, da je popolno zmago NOVJ omogočila pomoč zahodnih zaveznikov s tanki. Nemci in nacionalisti so začeli polagati orožje ali so se razbežali, skrivali v gozdovih, pri čemer so se poskušali prebiti na zahod. Ocenjene izgube so relativno majhne v primerjavi z vsemi žrtvami druge svetovne vojne: 500-600 izgubljenih ljudi na strani Nemcev in kolaborantov, od tega 350 ubitih, na partizanski strani 100 izgub.

V zaključku je strokovnjak iz Ruskega društva za vojaško zgodovino pojasnil, da so se po bitki na Poljani na stari celini zgodili še nekateri incidenti z udeležbo razbitih nacionalističnih enot, »vendar je uveljavljeno prepričanje, da je bil prav ta boj zadnji v zgodovini druge svetovne vojne v Evropi«.

Preberite še:

»Sovjetska sled« med slovenskimi partizani

Rdeča armada v Prekmurju

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke