Kako so Američani Sovjetom »ukradli« zmago nad Japonsko

Arhivska fotografija; Javna domena; Russia Beyond
Američani so si leta 1938 pripisali usluge za napad sovjetskega letalstva na Tajvan, ki je odmeval po vsej Kitajski. A Sovjeti, ne samo da niso bili užaljeni, ampak so to sprejeli z velikim odobravanjem.

Premirje med starima sovražnikoma

Medtem ko je Tretji rajh na zahodu šele zbiral svoje sile za prihajajoči boj za »širitev nemškega življenjskega prostora«, je na vzhodu Japonska že aktivno gradila svoj imperij – Veliko vzhodno Azijo. Leta 1931 so Japonci vdrli v kitajsko Mandžurijo in tam ustanovili marionetno državo Mandžukuo, leta 1937 pa je izbruhnila odprta vojna s Kitajsko, ki je ogrozila gol obstoj slednje.

Sovjeti so ves ta čas pozorno spremljali japonske širitvene poteze in pravilno predvidevali, da si bodo Japonci slej ko prej hoteli prisvojiti tudi Daljni vzhod. Sovjetsko vodstvo se je bilo v danih okoliščinah prisiljeno pomiriti s svojim starim nasprotnikom – vladajočo kitajsko nacionalistično stranko Kuomintang pod vodstvom Čang Kaj-Šeka.

Sovražnosti med obema državama je izzvala sovjetska podpora Maovim komunistom v boju proti nacionalistom. A japonska agresija je nekdanja nasprotnika prisilila ponovno sesti za mizo in začeti pogajanja.

Japonci vstopijo v Nandžing, 13. decembra 1937

Operacija Zet

Na koncu sta sovjetska in kitajska stran dosegli dogovor o dobavi sovjetske vojaške tehnike na Kitajsko. Med t. i. operacijo Zet so Kitajci med drugim dobili več kot 80 tankov, 700 oklepnih avtomobilov, več kot 600 artilerijskih orodij in okoli 400 mitraljezov.

Glavni del dobav pa so bila letala. Zastarelo kitajsko letalstvo ni imelo nikakršnih možnosti proti sodobnim japonskim letalskim silam, ki so vzpostavile popolno dominacijo na nebu in brez milosti bombardirale kitajska mesta. Da bi obrnili situacijo, so Sovjeti v začetni etapi vojne Kuomintangu dali na razpolago več kot 300 lovcev I-15 in I-16 ter okoli 150 bombnikov SB in TB-3.

Japonski bombnik nad kitajskim mestom

Za zaščito Kitajske

Na prošnjo kitajske vlade so v državo začeli skrivoma prihajati sovjetski vojaški piloti. Izkušeni piloti, del katerih je sodeloval že v španski državljanski vojni, se niso ukvarjali le z inštruiranjem kitajskih pilotov, ampak so tudi sami aktivno sodelovali v bojih z Japonci. V izogib diplomatskim sporom z Japonsko pa so bili sovjetski piloti v uradnih dokumentih zapisani kot prostovoljci ali pa so se skrivali pod kitajskimi imeni. Tako je bil na primer poveljnik Hankouške bombniške skupine Fjodor Polinin zapisan pod imenom Fen Po.

Fjodor Polinin

Prvi sovjetski piloti so na Kitajsko prišli novembra 1937 in se takoj podali v boj z nasprotnikom. Kljub številčni premoči Japoncev so Sovjeti po 4-5-krat dnevno vzletali za obrambo kitajskih mest.

Potem ko so Japonci utrpeli resne izgube nad kitajsko prestolnico Nandžing, na tleh blizu Šanghaja pa doživeli natančne zračne napade, so dojeli, da imajo po novem opravka z nevarnejšim in bolje pripravljenim nasprotnikom. Brezskrbnost zaradi popolne zračne dominacije je zamenjala previdnost. A niti to ni preprečilo močnega sovjetskega letalskega napada na otok Tajvan, takrat znanim pod imenom Formoza.

I-16

Drzna operacija

Napad na letališče Matsujama v bližini glavnega tajvanskega mesta Tajpej je bil načrtovan za 23. februar 1938 kot »darilo« Japoncem ob dvajseti obletnici ustanovitve Rdeče armade. Matsujama je bila ena od največjih japonskih letalskih baz v tistem času in v Tokiu so bili prepričani, da je za nasprotnika nedosegljiva.

Skladno z načrtom bi moralo z letališča v Hankouu (skoraj tisoč kilometrov od Tajvana) poleteti 26 bombnikov SB s kitajskimi oznakami. Druga skupina 12 letal z mešanimi sovjetsko-kitajskimi posadkami bi morala poleteti iz bližje Tajvanu ležečega aerodroma pri Nandžingu.

A napad je bil skoraj odpovedan. Zgodaj zjutraj, ko so bila letala že pripravljena na polet, so se na nebu blizu Hankoua pojavili japonski bombniki. »Po telesu me je zmrazilo. Če napadejo, bo letališče šlo v zrak. Letala so bila napolnjena z gorivom, bombe pa že nameščene … Če jih protiletalska ne bo odgnala, bo vse propadlo,« je v spominih zapisal poveljujoči častnik Fjodor Polinin. A strahovi se niso uresničili, saj so se Japonci na koncu obrnili vstran proti sosednjemu mestu Čangša.

Napad na Matsujamo je bila za tisti čas edinstvena letalska operacija. 28 bombnikov je neprekinjeno sedem ur in brez kritja lovcev preletelo okoli tisoč kilometrov, od tega skoraj dvesto nad morjem. Skupina iz Nandžinga se je zaradi navigacijske napake morala vrniti v bazo.

Zavoljo manjše porabe goriva in daljšega doleta je bombniška skupina letala na višini okoli 5.000 metrov. Piloti, ki niso imeli kisikovih mask, so zaradi pomanjkanja kisika bili ves čas na meji svojih zmogljivosti. »Srce je bilo pospešeno, v glavi se je vrtelo, sililo te je v spanec … in zanašal si se lahko le na svojo fizično vzdržljivost,« je v spominih zapisal Polinin.

Tupoljev SB-2

Nenaden napad

Ko so se uspešno prebila do Tajvana, so sovjetska letala preletela severne otoke, nakar so napravila oster zavoj in z ugasnjenimi motorji napadla Matsujamo.

Skupno je na letališče padlo 280 bomb. Uničenih je bilo 40 japonskih letal (ne vključujoč tistih, razstavljenih v kontejnerjih), zgoreli so hangarji in triletne zaloge goriva.

Japonci so bili prepričani, da je oddaljeno letališče povsem varno. V zrak se ni uspel dvigniti niti en lovec, protiletalska obramba pa je začela delovati prepozno, šele takrat, ko se je sovjetsko letalstvo že obrnilo nazaj proti celini.

Napad Polinina je šokiral oblasti v Tokiu in jasno pokazal, da so odslej v nevarnosti tudi sami japonski otoki. Guverner Tajvana je bil odstavljen, poveljnik letalske baze Matsujama pa je napravil samomor.

Sovjetski in kitajski piloti

Ameriški triumf?

Sovjetski piloti so se brez izgub vrnili v Hankou, kjer so jih pričakali kot junake. Sun Mejlin, soproga kitajskega voditelja Čang Kaj-Šeka, jim je priredila celo slavnostno večerjo.

A če so bile okoliščine napada znane vodstvoma obeh držav, pa kitajskemu prebivalstvu podrobnosti o operaciji niso bile znane.

Na koncu se je zgodilo tako, da so podvig pripisali mednarodnim (v glavnem ameriškim) prostovoljcem, ki naj bi jim poveljeval pilot Vincent Schmidt.

»V enem od angleških časopisov, ki je izhajal v Hankouu, se je v teh dneh pojavil zanimiv članek, v katerem je pisalo, da je skupina tujih pilotov v kitajskih letalih izvedla napad na Formozo in zadala japonskemu letalstvu velik udarec. Malo nižje je pisalo, da so v napadu sodelovali ameriški piloti,« je zapisal Polinin.

Časnik The Hong Kong Telegraph je 25. februarja pisal o tem, kako je »neustrašni veteran mnogih vojn« Vincent Schmidt vodil »prvi drzni napad na japonsko ozemlje«, v katerem so sodelovali tudi kitajski in sovjetski piloti.

Vincent Schmidt

Sovjetska stran je o napadu skrbno molčala, saj jim je bil takšen preobrat v dojemanju tega, kar se je zgodilo, povsem pogodu. Schmidt pa s svoje strani, ne samo da ni zanikal lažnih navedb, ampak je z zadovoljstvom sprejemal čestitke, dajal intervjuje novinarjem in hodil naokoli skoraj kot pravi narodni heroj.

Čez nekaj dni pa je resnica vendarle prišla na dan – Japonci so izdali uradno poročilo o tem, da so v napadu na Matsujamo sodelovali samo sovjetski bombniki SB. Ko se je zbal, da ga bodo začeli obtoževati za laži, je Vincent Schmidt dal odpoved in odšel v Hong Kong. Njegovo 14. eskadriljo so 1. marca zaradi nizke učinkovitosti razpustili.

Sovjetski piloti, ki so jim Kitajci nadeli vzdevek »Meč pravičnosti«, so nadaljevali boj na Kitajskem do leta 1940, ko so se znova zaostrili odnosi med Kuomintangom in Maovimi komunisti. V vsem tem času je Sovjetska zveza na Kitajsko poslala 3.665 pilotov in strokovnjakov, od katerih jih je 211 padlo v boju.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke