Življenje v sovjetski Moldaviji (FOTOZGODBA)

Zgodovinska dežela Besarabija v jugovzhodni Evropi je postala del Ruskega imperija v 19. stoletju. Po revoluciji leta 1917 je razglasila neodvisnost pod imenom Moldavska demokratična republika, a zatem kmalu postala del sosednje Romunije. Nova sovjetska oblast je bila zaradi tega besna, saj je bila prepričana, da je Romunija nezakonito zasedla ozemlje. Da bi se izognila vojaškemu konfliktu, jo je pozneje Romunija prostovoljno predala Sovjetski zvezi in tako je leta 1940 celotno ozemlje nekdanje Besarabije postalo Moldavska SSR (sovjetska socialistična republika, op. prev.).

Otroci pozdravljajo vojake Rdeče armade med parado ob priključitvi Besarabije in Severne Bukovine Sovjetski zvezi, Kišinjev, 4. julij 1940.

Aleksander Gribovski, Dmitrij Černov/TASS

Na isti paradi ob vstopu v Sovjetsko zvezo v Kišinjevu, 1940

D.Čhernov/MAMM/MDF

Nesovjetska Moldavija

Ker je Moldavija v Sovjetsko zvezo vstopila relativno pozno, se je tukajšnje življenje razlikovalo od preostanka države: restavracije, ulični lajnarji in kakopak arhitektura so komajda kaj spominjali na tipične podobe sovjetskih krajev.

Restavracija Bessarabia Nova restaurant v Kišinjevu, 1940

Georgij Petrusov/MAMM/MDF

Čajnica Pariž (Pariz), 1940

Georgij Petrusov/MAMM/MDF

Lajnar s papigo v mestu Černivci, 1940

Georgij Petrusov/MAMM/MDF

Dvorec Steiner, 1940

Georgij Petrusov/MAMM/MDF

Banka v mestu Černivci (danes Ukrajina), 1940

Georgij Petrusov/MAMM/MDF

Brezposelni mož na ulici v Kišinjevu, 1940

Georgij Petrusov/MAMM/MDF

Vaška poroka, orkester, 1940

Georgij Petrusov/MAMM/MDF

Vaška poroka, slavje v koči, 1940

Georgij Petrusov/MAMM/MDF

Okupirano ozemlje

Leta 1940 je torej Moldavija prešla iz Romunije v Sovjetsko zvezo. A je junija 1941, po izbruhu velike domovinske vojne (odprtju vzhodne fronte druge svetovne vojne) Romunija kot zaveznica nacistične Nemčije znova okupirala Moldavijo.

Romunske oblasti so iz Moldavije iztiskale ves ekonomski in kmetijski živelj: industrijo so izkoriščale za potrebe vojne, kmetijstvo so prisilile v oddajo skoraj vsega žita in živine. V Romuniji so na desettisoče Moldavcev preposlali v Nemčijo za zastonjsko delovno silo, medtem ko so bili ljudje na okupiranem moldavskem ozemlju tam prisiljeni delati brez plačila, popravljali so ceste in infrastrukturo, ki jih je uničila vojna. Besarabija je bila zgodovinski dom številnim Judom ter Romom in Romuni so po prihodu vzpostavili koncentracijska taborišča in gete ter izvajali množične poboje. Sovjetske sile so dokončno osvobodile Moldavijo leta 1944.

Romuni zbirajo judovske partizane in njihove družine

Bundesarchiv

Kosilo v kišinjevskem getu

Bundesarchiv

Razobešanje prapora zmage nad osvobojenim Kišinjevom, 1944

TASS

Dežela vina

Ob koncu vojne je bila Moldavija v ruševinah. Infrastruktura je bila uničena, zaradi pomanjkanja zdravil so razsajale bolezni, da niti ne govorimo o množični brezposelnosti in lakoti. Sovjetska vlada je namenila precejšnja sredstva za obnovo industrije in kmetijstva, uvoz opreme in surovin.

Vodilna panoga Moldavije je bila in je še vedno vinarstvo. Moldavsko vino je slovelo in bilo priljubljeno po vsej Sovjetski zvezi. Po zaslugi toplega podnebja je bilo tam mogoče vzgajati velike količine sadja, zelenjave in jagodičevja, pa tudi sončnice, sladkorni trs, tobak in druge industrijske kulture.

V 50-ih so na reki Dnjester zgradili močno hidroelektrarno Dubasari. Razvili sta se šiviljska industrija in proizvodnja hladilnikov.

Trgatev v moldavski vasi, 1982

Ju.Lizunov/Sputnik

Paradižniki pri Prvomajski konzervni tovarni v Tiraspolu, 1953

Jakov Rjumkin/MAMM/MDF

Čebelar Anton Lupulčuk pri čebelnjaku na kolhozu Majak v Dondjušanskem okraju, Moldavska SSR, 1975

I. Kibzij/Sputnik

Šiviljska tovarna 40 let Komsomola, 1964

Vsevolod Tarasevič/MAMM/MDF

Tovarna hladilnikov v Kišinjevu, 1970

Efim Dreischner/TASS

Hidroelektrarna Dubasari, 1980

V. Sedačev/Sputnik

Prizori sovjetskega življenja

Čas miru je prinesel običajne sovjetske prvine: praznovanje prvega maja, sprevode pionirjev in domača slavja.

Praznovanje dneva zmage, Trg zmage v Kišinjevu, 1976

I. Kibzij/Sputnik

Javno zborovanje v Tiraspolu, 1964

Vsevolod Tarasevič/MAMM/MDF

Moldavska pevka Olga Sorokina z družbo v svojem stanovanju v Kišinjevu, 1968

Aleksander Makarov/Sputnik

Spomenik osvoboditeljem Kišinjeva izpod nacističnih sil, 1974

Igor Vinogradov/Sputnik

Moldavsko državno glasbeno in dramsko gledališče na Leninovi aveniji v Kišinjevu, 60-ta

Efim Dreischner/TASS

Akademija znanosti Moldavske SSR v Kišinjevu, 1966

Efim Dreischner/TASS

Železniška postaja in trg v Kišinjevu, 1967

Naum Granovski/TASS

Kino Moskva v Kišinjevu, 1968.

Nikolaj Akimov, Efim Dreischner/TASS

Gradnja hotela in restavracije Intourist na Leninovi aveniji v Kišinjevu, 1974

Boris Kavaškin/Sputnik

Knjižnica v Tiraspolu, 1964

Vsevolod Tarasevič/MAMM/MDF

Centralna telegrafska zgradba v Kišinjevu, 1972

B. Krutsko/Sputnik

Delavci tovarne oblačil neko nedeljo, 1975

Eduard Ettinger/MAMM/MDF

Zgradba Pošte v Kišinjevu, 1972

B. Krutsko/Sputnik

Igranje zobozdravnikov v vrtcu, 1985

Georgij Rozov/MAMM/MDF

Parada v Tiraspolu, 1964

Vsevolod Tarasevič/MAMM/MDF

Obrazi Moldavije

Večino prebivalstva so predstavljali Moldavci, Ukrajinci in Rusi. Vendar ima ta del sveta že zgodovinsko tudi veliko skupnost Gagauzov (turkovski narod) ter številne Jude, Bolgare in Rome. Prav tako so toplo podnebje in priložnosti za delo v Moldavijo privabljali ljudi iz vse Sovjetske zveze. Bilo je tudi veliko turistov.

Elektrovarilka, 50-ta

Vsevolod Tarasevič/MAMM/MDF

Skrb za ovce, 1989

I. Zenin/Sputnik

Trgatev v Moldavski SSR, 1972

B. Krutsko/Sputnik

Moldavska metalurška tovarna v mestu Ribnica, višja kontrolorka jeklarskega oddelka Galina Frolova, 1987

I. Zenin/Sputnik

»Zadnji zvonec«, praznovanje ob koncu šolskega leta v moldavski vasi Berdar, Kotovski okraj, 1986

I. Zenin/Sputnik

Ženska s kolovratom v moldavski vasi Butučeni blizu zgodovinskega arheološkega kompleksa Stari Orhej, 1985

Aleksander Graščenkov/Sputnik

Člani ljudskega plesnega ansambla Moldavanesca, 1975

Boris Kavaškin/Sputnik

Delavka Olja Grigorenko na polju sončnic na kolhozu Leninov testament, 1966

Fred Grinberg/Sputnik

Sofia Rotaru, moldavska folk pevka, slavna po vsej ZSSR (in priljubljena še danes), 1974

B. Krištul/Sputnik

Preberite še: Kako je Stalin v odročnih predelih Sibirije ustanovil judovsko državo

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.