Življenje v sovjetski Moldaviji (FOTOZGODBA)

B.Krutsko/Sputnik
Južna republika je slovela po svojem vinu in se je zadnja pridružila Sovjetski zvezi, zato je ohranila posebne lokalne odtenke.

Zgodovinska dežela Besarabija v jugovzhodni Evropi je postala del Ruskega imperija v 19. stoletju. Po revoluciji leta 1917 je razglasila neodvisnost pod imenom Moldavska demokratična republika, a zatem kmalu postala del sosednje Romunije. Nova sovjetska oblast je bila zaradi tega besna, saj je bila prepričana, da je Romunija nezakonito zasedla ozemlje. Da bi se izognila vojaškemu konfliktu, jo je pozneje Romunija prostovoljno predala Sovjetski zvezi in tako je leta 1940 celotno ozemlje nekdanje Besarabije postalo Moldavska SSR (sovjetska socialistična republika, op. prev.).

Otroci pozdravljajo vojake Rdeče armade med parado ob priključitvi Besarabije in Severne Bukovine Sovjetski zvezi, Kišinjev, 4. julij 1940.

Na isti paradi ob vstopu v Sovjetsko zvezo v Kišinjevu, 1940

Nesovjetska Moldavija

Ker je Moldavija v Sovjetsko zvezo vstopila relativno pozno, se je tukajšnje življenje razlikovalo od preostanka države: restavracije, ulični lajnarji in kakopak arhitektura so komajda kaj spominjali na tipične podobe sovjetskih krajev.

Restavracija Bessarabia Nova restaurant v Kišinjevu, 1940

Čajnica Pariž (Pariz), 1940

Lajnar s papigo v mestu Černivci, 1940

Dvorec Steiner, 1940

Banka v mestu Černivci (danes Ukrajina), 1940

Brezposelni mož na ulici v Kišinjevu, 1940

Vaška poroka, orkester, 1940

Vaška poroka, slavje v koči, 1940

Okupirano ozemlje

Leta 1940 je torej Moldavija prešla iz Romunije v Sovjetsko zvezo. A je junija 1941, po izbruhu velike domovinske vojne (odprtju vzhodne fronte druge svetovne vojne) Romunija kot zaveznica nacistične Nemčije znova okupirala Moldavijo.

Romunske oblasti so iz Moldavije iztiskale ves ekonomski in kmetijski živelj: industrijo so izkoriščale za potrebe vojne, kmetijstvo so prisilile v oddajo skoraj vsega žita in živine. V Romuniji so na desettisoče Moldavcev preposlali v Nemčijo za zastonjsko delovno silo, medtem ko so bili ljudje na okupiranem moldavskem ozemlju tam prisiljeni delati brez plačila, popravljali so ceste in infrastrukturo, ki jih je uničila vojna. Besarabija je bila zgodovinski dom številnim Judom ter Romom in Romuni so po prihodu vzpostavili koncentracijska taborišča in gete ter izvajali množične poboje. Sovjetske sile so dokončno osvobodile Moldavijo leta 1944.

Romuni zbirajo judovske partizane in njihove družine

Kosilo v kišinjevskem getu

Razobešanje prapora zmage nad osvobojenim Kišinjevom, 1944

Dežela vina

Ob koncu vojne je bila Moldavija v ruševinah. Infrastruktura je bila uničena, zaradi pomanjkanja zdravil so razsajale bolezni, da niti ne govorimo o množični brezposelnosti in lakoti. Sovjetska vlada je namenila precejšnja sredstva za obnovo industrije in kmetijstva, uvoz opreme in surovin.

Vodilna panoga Moldavije je bila in je še vedno vinarstvo. Moldavsko vino je slovelo in bilo priljubljeno po vsej Sovjetski zvezi. Po zaslugi toplega podnebja je bilo tam mogoče vzgajati velike količine sadja, zelenjave in jagodičevja, pa tudi sončnice, sladkorni trs, tobak in druge industrijske kulture.

V 50-ih so na reki Dnjester zgradili močno hidroelektrarno Dubasari. Razvili sta se šiviljska industrija in proizvodnja hladilnikov.

Trgatev v moldavski vasi, 1982

Paradižniki pri Prvomajski konzervni tovarni v Tiraspolu, 1953

Čebelar Anton Lupulčuk pri čebelnjaku na kolhozu Majak v Dondjušanskem okraju, Moldavska SSR, 1975

Šiviljska tovarna 40 let Komsomola, 1964

Tovarna hladilnikov v Kišinjevu, 1970

Hidroelektrarna Dubasari, 1980

Prizori sovjetskega življenja

Čas miru je prinesel običajne sovjetske prvine: praznovanje prvega maja, sprevode pionirjev in domača slavja.

Praznovanje dneva zmage, Trg zmage v Kišinjevu, 1976

Javno zborovanje v Tiraspolu, 1964

Moldavska pevka Olga Sorokina z družbo v svojem stanovanju v Kišinjevu, 1968

Spomenik osvoboditeljem Kišinjeva izpod nacističnih sil, 1974

Moldavsko državno glasbeno in dramsko gledališče na Leninovi aveniji v Kišinjevu, 60-ta

Akademija znanosti Moldavske SSR v Kišinjevu, 1966

Železniška postaja in trg v Kišinjevu, 1967

Kino Moskva v Kišinjevu, 1968.

Gradnja hotela in restavracije Intourist na Leninovi aveniji v Kišinjevu, 1974

Knjižnica v Tiraspolu, 1964

Centralna telegrafska zgradba v Kišinjevu, 1972

Delavci tovarne oblačil neko nedeljo, 1975

Zgradba Pošte v Kišinjevu, 1972

Igranje zobozdravnikov v vrtcu, 1985

Parada v Tiraspolu, 1964

Obrazi Moldavije

Večino prebivalstva so predstavljali Moldavci, Ukrajinci in Rusi. Vendar ima ta del sveta že zgodovinsko tudi veliko skupnost Gagauzov (turkovski narod) ter številne Jude, Bolgare in Rome. Prav tako so toplo podnebje in priložnosti za delo v Moldavijo privabljali ljudi iz vse Sovjetske zveze. Bilo je tudi veliko turistov.

Elektrovarilka, 50-ta

Skrb za ovce, 1989

Trgatev v Moldavski SSR, 1972

Moldavska metalurška tovarna v mestu Ribnica, višja kontrolorka jeklarskega oddelka Galina Frolova, 1987

»Zadnji zvonec«, praznovanje ob koncu šolskega leta v moldavski vasi Berdar, Kotovski okraj, 1986

Ženska s kolovratom v moldavski vasi Butučeni blizu zgodovinskega arheološkega kompleksa Stari Orhej, 1985

Člani ljudskega plesnega ansambla Moldavanesca, 1975

Delavka Olja Grigorenko na polju sončnic na kolhozu Leninov testament, 1966

Sofia Rotaru, moldavska folk pevka, slavna po vsej ZSSR (in priljubljena še danes), 1974

Preberite še: Kako je Stalin v odročnih predelih Sibirije ustanovil judovsko državo

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke