Življenje v sovjetski Moldaviji (FOTOZGODBA)

Zgodovinska dežela Besarabija v jugovzhodni Evropi je postala del Ruskega imperija v 19. stoletju. Po revoluciji leta 1917 je razglasila neodvisnost pod imenom Moldavska demokratična republika, a zatem kmalu postala del sosednje Romunije. Nova sovjetska oblast je bila zaradi tega besna, saj je bila prepričana, da je Romunija nezakonito zasedla ozemlje. Da bi se izognila vojaškemu konfliktu, jo je pozneje Romunija prostovoljno predala Sovjetski zvezi in tako je leta 1940 celotno ozemlje nekdanje Besarabije postalo Moldavska SSR (sovjetska socialistična republika, op. prev.).

Nesovjetska Moldavija

Ker je Moldavija v Sovjetsko zvezo vstopila relativno pozno, se je tukajšnje življenje razlikovalo od preostanka države: restavracije, ulični lajnarji in kakopak arhitektura so komajda kaj spominjali na tipične podobe sovjetskih krajev.

Okupirano ozemlje

Leta 1940 je torej Moldavija prešla iz Romunije v Sovjetsko zvezo. A je junija 1941, po izbruhu velike domovinske vojne (odprtju vzhodne fronte druge svetovne vojne) Romunija kot zaveznica nacistične Nemčije znova okupirala Moldavijo.

Romunske oblasti so iz Moldavije iztiskale ves ekonomski in kmetijski živelj: industrijo so izkoriščale za potrebe vojne, kmetijstvo so prisilile v oddajo skoraj vsega žita in živine. V Romuniji so na desettisoče Moldavcev preposlali v Nemčijo za zastonjsko delovno silo, medtem ko so bili ljudje na okupiranem moldavskem ozemlju tam prisiljeni delati brez plačila, popravljali so ceste in infrastrukturo, ki jih je uničila vojna. Besarabija je bila zgodovinski dom številnim Judom ter Romom in Romuni so po prihodu vzpostavili koncentracijska taborišča in gete ter izvajali množične poboje. Sovjetske sile so dokončno osvobodile Moldavijo leta 1944.

Dežela vina

Ob koncu vojne je bila Moldavija v ruševinah. Infrastruktura je bila uničena, zaradi pomanjkanja zdravil so razsajale bolezni, da niti ne govorimo o množični brezposelnosti in lakoti. Sovjetska vlada je namenila precejšnja sredstva za obnovo industrije in kmetijstva, uvoz opreme in surovin.

Vodilna panoga Moldavije je bila in je še vedno vinarstvo. Moldavsko vino je slovelo in bilo priljubljeno po vsej Sovjetski zvezi. Po zaslugi toplega podnebja je bilo tam mogoče vzgajati velike količine sadja, zelenjave in jagodičevja, pa tudi sončnice, sladkorni trs, tobak in druge industrijske kulture.

V 50-ih so na reki Dnjester zgradili močno hidroelektrarno Dubasari. Razvili sta se šiviljska industrija in proizvodnja hladilnikov.

Prizori sovjetskega življenja

Čas miru je prinesel običajne sovjetske prvine: praznovanje prvega maja, sprevode pionirjev in domača slavja.

Obrazi Moldavije

Večino prebivalstva so predstavljali Moldavci, Ukrajinci in Rusi. Vendar ima ta del sveta že zgodovinsko tudi veliko skupnost Gagauzov (turkovski narod) ter številne Jude, Bolgare in Rome. Prav tako so toplo podnebje in priložnosti za delo v Moldavijo privabljali ljudi iz vse Sovjetske zveze. Bilo je tudi veliko turistov.

Preberite še: Kako je Stalin v odročnih predelih Sibirije ustanovil judovsko državo