Valerij Čkalov: junaški pilot in Stalinov najljubši zdrahar

Vsak Rus je že kdaj v svojem življenju slišal za ime Valerij Čkalov. Po njem so poimenovane mnoge ulice in celo mesta. Svoj čas je ta pilot užival status prave zvezde, ki se je požvižgala na pravila in varnostne regulacije. A obenem je užival Stalinovo naklonjenost in leta 1937 opravil rekorden polet od Moskve do ZDA.

Po zaslugi svojeglavega značaja si je zgradil bleščečo kariero, a se hkrati pogosto znašel v težavah, na koncu pa zaradi njega tudi tragično končal svoje življenje.

Nadarjeni zdrahar

Čkalov se je rodil leta 1904 v preprosti vaški družini in v otroštvu s svojim očetom delal na parniku. Leta 1919 pri 15 letih je prvič v življenju videl letalo in takrat se mu je porodila želja, da bi postal pilot.

Istega leta se je pridružil Rdeči armadi in postal ključavničarski vajenec v vojaški tovarni letal. To je bil njegov prvi korak na poti do statusa najslavnejšega testnega pilota Sovjetske zveze.

Leta 1924 je bil Čkalov, takrat že testni pilot, dodeljen letalski eskadrilji v Leningradu. Tam se je prvič pokazal njegov problematični značaj.

Čkalov je kmalu zaslovel kot izzivalec usode in bil vpleten v mnoge lahkomiselne polete. Po nekem vsesplošno znanem a nepotrjenem pričevanju naj bi nekoč z letalom poletel pod mostom – podvig, ki so ga kasneje rekonstruirali v filmu o Čkalovu leta 1941.

Njegove zloglasne eskapade so se pogosto izmenjavale s trenutki uspehov. Nekoč je bil že aretiran in odslovljen iz Rdeče armade, potem pa se je leta 1927 v Moskvi udeležil parade ob 10. obletnici oktobrske revolucije. Nekega dne leta 1928 je bil hudo kaznovan, ker se je zaletel z letalom v električne kable, šest dni kasneje pa je bil po posredovanju Centralnega komiteja ponovno izpuščen.

Po zaslugi svojega slovesa nadarjenega testnega pilota so mu večkrat pogledali skozi prste, še posebej po uspešno opravljenem rekordnem poletu po osebnem naročilu Josifa Stalina.

Iz ZSSR do ZDA preko Severnega tečaja

Leta 1930 je bil Čkalov ponovno sprejet v vrste Rdeče armade in nadaljeval z delom testnega pilota.

Leta 1936 sta mu dva kolega pilota ponudila izziv življenja: opraviti polet brez postanka iz Sovjetske zveze v Ameriko. Trideseta leta so bila desetletje velikih letalskih dosežkov, a ta naloga je bila kljub vsemu zelo tvegana, saj takrat še nobeno letalo ni bilo 100-odstotno zanesljivo za izvedbo tako dolgotrajnega in drznega podviga. Zdi se, da je prav veliko tveganje bilo tisto, ki je Čkalova prepričalo, da sprejme izziv in zaprosi sovjetsko vodstvo za dovoljenje.

Čeprav so piloti za svoj podvig dobili blagoslov Josifa Stalina, je ta vseeno spremenil njihovo končno destinacijo v daljnovzhodno rusko mesto Petropavlovsk Kamčatski. Piloti s Čkalovom na čelu so v zraku preživeli 56 ur in preleteli okoli 9.000 kilometrov, preden so dosegli cilj.

Sovjetsko vodstvo je bilo z uspehom zadovoljno in v letu videlo priložnost za propagando. Stalin se je po vrnitvi pilotov v Moskvo osebno sestal z njimi in Čkalovu poklonil letalo Polikarpov Po-2 kot osebno darilo, poleg tega pa njega in njegovo ekipo nagradil z nazivi »junakov Sovjetske zveze«.

Pilot je pridobljeni vzvod izkoristil za to, da je od voditelja dobil dovoljenje za izpolnitev sanj – leteti iz Moskve v Kanado in ZDA preko Severnega pola. In tokrat je dovoljenje tudi dobil.

18. junija 1937 se je začel njegov rekordni polet. Njegov pristanek v ZDA po 63-urnem poletu je pri Američanih povzročil mešane občutke. A piloti so bili uradno sprejeti kot junaki in celo počaščeni s strani ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta v Beli hiši.

Čkalov se je domov vrnil kot narodni junak, ki je užival občudovanje med ljudmi in bonitete pri močnem voditelju.

Zadnji polet

Legendarni heroj Sovjetske zveze je umrl v nesreči 15. decembra 1938. Tega dne je prispel na moskovsko letališče, da bi testiral prototip novega Polikarpovega lovca I-180. Preiskava nesreče je zaključila, da je Čkalov, kljub znanim tehničnim pomanjkljivostim prototipa, zavrnil ugovore nekaterih inženirjev in se podal v nebo.

Prve minute leta so potekale gladko, nato pa je odpovedal motor in letalo se je zrušilo poleg letališča. Čkalova so takoj odpeljali v bolnišnico, a je kmalu podlegel poškodbam.

Stalin je bil osebno obveščen o tragičnem incidentu in mnogi inženirji, ki so sodelovali pri gradnji letala, so bili aretirani.

Domnevne zadnje besede legendarnega pilota »Ne krivite nikogar, to je bila moja napaka,« niso pomagale.

V času svojega življenja je Valerij Čkalov preizkusil več kot 70 prototipov letal. Pokopan je v kremeljskem obzidju kot narodni junak.