Pet dejstev o sporazumu, ki je končal uničujočo rusko-japonsko vojno

V bistvu za Rusijo ni bil tako slab

Rusko-japonska vojna je bila za Rusijo prava katastrofa. Rusi niso dobili niti ene same velike bitke in maja 1905 v Cušimski ožini utrpeli enega od najhujših pomorskih porazov v svoji zgodovini. Vse je že kazalo na to, da bo Rusija morala plačati visoko ceno, a so carjevi diplomati pod vodstvom Sergeja Witteja ohranili presenetljivo trdno držo in zavrnili večino japonskih zahtev. Tudi Tokio ni imel več mnogo sredstev za nadaljevanje konflikta in je bil prisiljen zmanjšati zahteve do poraženega nasprotnika.

Rusija je Japonski pustila proste roke nad Korejo in odstopila svojo pomorsko bazo v Port Arthurju na polotoku Liaodong ter južni del Sahalina (ne celotnega, kakor so zahtevali Japonci). Japonske zahteve po zmanjšanju ruskih pomorskih in kopenskih sil na Daljnem vzhodu ter reparacijah so bile zavrnjene.

»Nihče ni pričakoval tako ugodnega rezultata za Rusijo in ves svet je kričal, da je to bila prva ruska zmaga v več kot leto dni dolgi vojni in ob stalnih porazih,« je Witte zapisal kasneje v svojih spominih.

Ameriški predsednik v vlogi posrednika

Japonci so za mediacijo pri pogajanjih prosili Theodorja Roosevelta, ki je bil znan po svoji projaponski drži. A dlje, kot so trajala pogajanja, bolj se je ameriški predsednik zavedal, da če bodo izpolnjene vse japonske zahteve, bo Dežela vzhajajočega sonca postala preveč močna na Pacifiku in začela predstavljati grožnjo celo za ZDA, zato si je Roosevelt premislil in na koncu precej doprinesel k temu, da je bil sporazum sklenjen pod milejšimi pogoji za Rusijo.

Japonci so bili besni

Podpis portsmouthskega sporazuma je na Japonskem privedel do uličnih nemirov. Japonce je še posebej razjezilo to, da njihova država, kljub temu, da je zmagala vojno, ni dobila niti severnega Sahalina, niti plačanih reparacij.

V tokijskem parku Hibija se je zbrala trideset tisoč glava množica in začela razbijati policijske postaje v mestu, pri čemer jih večino tudi uničila. V izgredih je umrlo 17 ljudi, skoraj tisoč je bilo ranjenih, vlada premierja Katsura Tara pa je razpadla.

Rusija je izgubila svoj vojaški prestiž

Portsmoutski sporazum je za Rusijo morda bil uspeh, a je država izgubila precej svojega mednarodnega ugleda. Tako je celo šibka Kitajska, ki se je zmeraj bala svoje severne sosede, začela na Rusijo gledati kot na »papirnatega zmaja«. Nobena od svetovnih velesil ni več menila, da ima Rusija kakršenkoli potencial na Daljnem vzhodu. In tega tudi v resnici ni imela. Rusi so bili prisiljeni v preusmeritev svoje zunanje politike z vzhoda na zahod in se povsem posvetili zadevam na evropskih tleh.

40 let kasneje se je Japonski maščevala Sovjetska zveza

Izguba vojne proti Japonski je bila za Sovjetsko zvezo grenka zapuščina njene predhodnice carske Rusije. Sovjeti so se morali ukvarjati s stalno grožnjo, ki jo je na mejah predstavljala Japonska. Problem je bil rešen šele leta 1945, ko je Rdeča armada v Mandžuriji uničila Kvantunško armado. Portsmouthski sporazum je bil 2. septembra 1945, skoraj 40 let po podpisu, ukinjen, potem ko je bila podpisana kapitulacija Japonskega imperija. Južni Sahalin je bil nato vrnjen ZSSR.