Kdaj je Rusija postala neodvisna?

Shod v podporo Borisu Jelcinu

Shod v podporo Borisu Jelcinu

Georges DeKeerle/Sygma//Getty Images
V zgodovini obstaja samo eno obdobje, ko si je ruske dežele podjarmila tuja država.

Celo po najbolj bolečih porazih v vojnah je Rusija ohranila svojo neodvisnost. Temu so naredili konec šele mongolski vpadi.

Leta 1922 je beseda Rusija znova izginila s političnega zemljevida Evrope. Tokrat sicer povsem prostovoljno in država je postala središče novoustanovljene Sovjetske zveze.
Rusija, ki jo svet pozna danes, pa je vzniknila 12. junija 1990. Ta dan se vsako leto obeležuje kot praznik – dan Rusije.

Mongolski jarem

Baskaki, predstavniki mongolske nadoblasti

V sredini 13. stoletja so Mongoli z ognjem in mečem opustošili območje stare Rusije, ki je bila tisti čas razdrobljena na fevdalne kneževine. Večino njih so si postopoma pokorili potomci Džingiskana.

Ruske dežele so za več kot stoletje padle v politično in gospodarsko odvisnost od Mongolov. Kljub temu, da zavojevalci v ruskih mestih niso gradili stalnih vojaških postojank, so upiranju plačila dajatev ali neizpolnjevanju kanove volje sledili hudi povračilni ukrepi. Mongolski vladarji so odločali o tem, kdo od ruskih knezov bo vladal in kdo ne, pa tudi o življenju in smrti samem.

V obdobju t. i. tatarsko-mongolskega jarma so se najmočnejše ruske kneževine bojevale med sabo za dominanten položaj v regiji. Hkrati z izražanjem poslušnosti do zavojevalcev so s iprizadevale maksimalno povečati svoj vpliv in razširiti svoja ozemlja. Ruski knezi so se za pomoč pri spopadanju s sovražniki redno naslanjali na pomoč mongolske vojske.

Dmitrij Donskoj v bitki na  Kulikovskem polju

Proti koncu 14. stoletja je Moskovska kneževina postala dejansko središče ruskih dežel in se toliko okrepila, da je lahko Mongolom odkrito vrgla rokavico. Leta 1380 je moskovski knez Dmitrij Ivanovič v bitki na Kulikovskem polju naposled razbil Mamajevo vojsko, a na končno osvoboditev so morali Rusi počakati še stoletje.

Leta 1472 je Ivan III. v bitki pri Aleksini premagal vojsko kana Ahmata in Moskovska kneževina je nato odklonila plačilo dajatev. Osem let kasneje je Ahmat poskušal ponovno vzpostaviti svoj vpliv in obe vojski sta se srečali na bregovih reke Ugre, a kan se ni odločil prečkati reke in je umaknil svoje vojake. Po tem t. i. postanku na reki Ugri je ruska država dobila popolno politično neodvisnost od Mongolov.

Razpad ZSSR

Beseda "Rusija" je s političnega zemljevida Evrope izginila leta 1922 po ustanovitvi ZSSR. Ruska sovjetska federativna socialistična republika (RSFSR) je bila največja in najbolj gospodarsko razvita sovjetska republika.

Kriza v Tadžikistanu

V začetku devetdesetih pa Sovjetska zveza ni bila več ista država kot še desetletje poprej. Korenite in ne docela premišljene reforme generalnega sekretarja CK KPSZ Mihaila Gorbačova sredi osemdesetih (t. i. perestrojka) so privedle k demokratizaciji sovjetske družbe, vznika parlamentarizma in svobode govora, a hkrati k hudi krizi na političnem in gospodarskem področju.

Ena od najbolj občutnih posledic perestrojke je bil razrast separatističnih gibanj v nekdanjih sovjetskih republikah. Ker oslabljena centralna oblast več ni imela možnosti, da bi se zoperstavila osamosvojitvenim težnjam, so republike druga za drugo začele sprejemati deklaracije o suverenosti. Po ustavi iz leta 1977 so sicer že veljale za suverene, a zdaj je bilo govora o primatu lokalnih zakonov nad zveznimi.

V tem procesu, znanem kot "parada suverenosti", je sodelovala tudi najpomembnejša republika - RSFSR. Ta je postala šele šesta republika (za Estonijo, Litvo, Latvijo, Azerbajdžanom in Gruzijo), ki je razglasila suverenost. Z deklaracijo iz 12. junija 1990, ki jo je sprejel svet narodnih poslancev RSFSR, je bila ustanovljena "demokratična pravna država v sestavi obnovljene SSR".

Gorbačov in Jelcin po neuspelem poskusu državnega udara

Samostojna Rusija bi morala postati eden od stebrov reformirane Sovjetske zveze, a to se na koncu ni zgodilo. Centralna oblast na čelu z Mihailom Gorbačovom in vodstvo RSFSR na čelu z Borisom Jelcinom sta vstopili v ostro politično bitko. Za RSFSR so suverenost razglasile vse ostale sovjetske republike ter posledično pretrgale vse ekonomske vezi z Moskvo.

26. decembra 1991 je Sovjetska zveza uradno prenehala obstajati. Ruska federacija (kakor se je preimenovala RSFSR) je bila v mednarodni skupnosti priznana kot država naslednica ZSSR.

Preberite še: Če ne bi bilo Mongolov, ne bi bilo Rusije

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke