Največji pogrebi v ZSSR

Bettmann/Getty Images
V Sovjetski zvezi so bili pogrebi pogosto najbolj množični dogodki. Državne voditelje so pokapali z neverjetnimi častmi, na zadnji poti nekaterih znanih oseb pa so se tvorile cele kolone ljudskih množic.

Vladimir Lenin

Voditelj svetovnega socializma je umrl 21. januarja 1924. Iz kraja Gorki blizu Moskve so njegovo telo dostavili v prestolnico, obred pa je potekal v Kolonski dvorani Doma sojuzov in trajal polnih pet dni!

Razni viri navajajo, da se je od Lenina prišlo posloviti pol milijona ljudi.

Odločitev za balzamiranje telesa je bila sprejeta skoraj leto dni pred njegovo smrtjo. 27. januarja 1924 so grob s posmrtnimi ostanki položili v začasni leseni mavzolej na Rdečem trgu, kasneje pa ga je zamenjal kamniti. Pred mavzolejem so se tvorile vrste ljudi skozi celotno sovjetsko obdobje.

Feliks Dzeržinski

Danes velja za eno najbolj kontroverznih figur sovjetskega časa. Dzeržinski je bil v prvi vrsti znan kot glavni sovjetski čekist in ustanovitelj politične uprave pri ministrstvu za notranje zadeve, s katero je vzpostavil represivni aparat za boj proti kontrarevoluciji. Umrl je 20. julija 1926 od srčnega infarkta. Na dan pogreba so center Moskve napolnili njegovi sodelavci in drugi goreči podporniki boljševikov. Žaro so pokopali v kremeljskem obzidju. 

Vladimir Majakovski

Smrt glavnega proletarskega pesnika Vladimirja Majakovskega je bila za ljudi velik šok. Umrl je 14. aprila leta 1930, star samo 36 let. Žalna procesija se je razvlekla po vsej Moskvi, žaro pa so pokopali na Novodeviškem pokopališču.

Sergej Kirov

1. decembra 1934 je bil na delovnem mestu ubit vodja leningrajskega oddelka komunistične partije Sergej Kirov. Na smrt je bil obsojen ne samo njegov morilec, temveč tudi vsa njegova družina in celo nekaterih daljni sorodniki. Na podlagi suma o različnih zarotah in znotrajpartijski opoziciji je bilo aretiranih ogromno ljudi. Nekateri menijo, da je prav smrt zvestega soborca dala Stalinu precedens za začetek množičnih represij v ZSSR.

Josif Stalin

5. marca 1953 je preminil "vodja narodov". Na ta dan učenci niso šli v šolo, mnoge delavce pa so predčasno poslali iz službe. Sodobniki se spominjajo, da so ti, ki so trpeli zaradi stalinističnih represij, odpirali šampanjce, zaporniki v gulagih pa so kričali "Hura!"

Poslovilni obred v Kolonski dvorani Doma sojuzov je nepretrgoma trajal tri dni in tri noči, dan pogreba, 9. marca, pa se je za Moskovčane spremenil v pravo tragedijo. Samo na Rdečem trgu se je zbralo okoli 12.000 ljudi, z vseh koncev mesta pa so se v središče stekale več tisočglave množice. Nekatere ulice so bile zaprte in množica ljudi ni imela dovolj prostora. Posledica tega je bil stampedo, v katerem je umrlo okoli 400 ljudi.

Stalinovo telo so sprva položili v grobnico Leninovega mavzoleja, v šestdesetih letih pa so ga v sklopu kampanje odpravljanja kulta osebnosti premestili v kremeljsko obzidje.

Jurij Gagarin

Prvega človeka v vesolju so ob njegovi vrnitvi pričakali kot narodnega junaka in kot takega so ga tudi pospremili na zadnjo pot. Gagarin je umrl 27. marca 1968, potem ko je njegovo letalo strmoglavilo med izvajanjem poskusnega poleta. Skupaj z njim je umrl tudi inštruktor Vladimir Serjogin. Slovo je potekalo v Centralnem domu sovjetske vojske, na Rdečem trgu pa je bila žalna slovesnost. Žari Gagarina in Serjogina so pokopali v kremeljskem obzidju.

Semjon Budjoni

Legendarni sovjetski vojskovodja, ki je zaslovel v času državljanske vojne in svoj taktični talent izkazal med drugo svetovno vojno, je bil eden prvih maršalov ZSSR.

Njegov pogreb 30. oktobra 1973 so predvajali po televiziji. 91-letni maršala so pokopali v nekropoli v kremeljskem obzidju.

Vladimir Visocki

42-letni pesnik, bard in igralec Vladimir Visocki je umrl 25. julija 1980 po srčnem infarktu. Tega naj bi spodbudila zloraba alkohola in zdravil. Njegova smrt je bila tragedija za milijone oboževalcev.

Slovo od Visockega je potekalo v gledališču Taganka, kjer je igralec deloval dolga leta. Vrsta ljudi se je vila več kilometrov, na samem Taganskem trgu pa se je zbralo več kot 100.000 ljudi.

Leonid Brežnjev

S častmi so pokopali tudi Brežnjeva, ki je bil 16 let za krmilom Sovjetske zveze. Umrl je v spanju 10. novembra 1982 zaradi strdka, ki se je prebil do srca.

Pogreb in žalna procesija sta bila malodane najpompoznejša vse od smrti Stalina. Pogreba so se udeležili voditelji mnogih držav, Brežnjeva pa so pokopali v kremeljskem obzidju.

Konstantin Černjenko

Černjenko je bil na čelu ZSSR le dobro leto dni, preden je 10. marca 1985 umrl. A kljub kratkemu mandatu njegova pogrebna slovesnost ni bila nič manj obsežna. Udeležila se je je celo Margaret Thatcher. 

Viktor Coj

Smrt idola cele generacije v avtomobilski nesreči 15. avgusta 1990 je bila pravi šok za celo državo. Glavni roker, glas perestrojke, ki je v znani pesmi zahteval spremembe, je umrl v starosti 28 let. Očividci pravijo, da je v Leningradu ob novici o njegovi smrti nastopila prava blaznost – ljudje z vseh koncev mesta so se stekali k zgradbi rock kluba, katerega član je bila Cojeva glasbena skupina Kino. Magnetofon s skladbami skupine je igral neprestano več dni. Od legendarnega pevca se je prišlo na Bogoslovsko pokopališče v Leningradu posloviti na tisoče ljudi.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke