20. februarja 1943 so se na obrobju mesta Zaporožje v jugovzhodni Ukrajini v globokem nemškem zaledju nenadoma pojavili sovjetski tanki. Nepričakovani preboj Sovjetov je poveljstvo nemške vojske močno prestrašil, saj se je prav takrat v slabo zaščitenem mestu nahajal sam führer Adolf Hitler ...
Vztrajni napad
Konec januarja so sovjetske sile začele vorošilovgradsko operacijo, znano tudi kot operacija Skačok, cilj katere je bila osvoboditev območja Donbasa izpod nemške okupacije. V Moskvi so računali na skorajšnjo zmago in, kakor se je kmalu izkazalo, podcenili sile in zmožnosti nasprotnika.
Bundesarchiv (CC BY-SA 3.0 DE)
Najuspešneje je deloval 25. tankovski korpus generala Pjotra Pavlova, ki je vseboval tri tankovske in eno motorizirano brigado, poleg tega pa še zenitno-artilerijski polk. Z odločnim maršem je korpus v desetih dneh premagal več kot 300 kilometrov, prečkal ozemlje treh ukrajinskih regij in po poti osvobodil več deset naselij.
A ta uspeh je imel tudi drugo plat kovanca. Tankisti so se močno oddaljili od svojih oskrbovalnih baz. 17. februarja je Pavlov blizu mesta Lozovaja poročal poveljstvu 6. armade. "Tanki imajo še polovico goriva. Zaradi pomanjkanja zalog se ne morem premikati naprej." Kmalu je korpus kljub vsemu nadaljeval pot v smeri reke Dneper, a že z omejenimi silami.
Le nekaj kilometrov od Hitlerja
Isti dan je Adolf Hitler zapustil svojo bazo Werwolf (Volkodlak) blizu mesta Vinica v osrednji Ukrajini in priletel v štab poveljnika armadne skupine Jug feldmaršala Ericha von Mansteina v Zaporožje, da bi se z njim pogovoril o strateški situaciji.
javno lastništvo
"Tretji dan našega obiska, ravno ko sem prišel na zajtrk, smo izvedeli, da so Rusi prebili fronto pri Dnepropetrovsku. Glavna cesta, po kateri so napadali, je vodila prav v smer Zaporožja in potekala mimo letališča, kjer je stalo naše letalo," se je spominjal osebni Hitlerjev pilot Hans Baur: "Za obrambo letališča smo zbrali vse tamkajšnje razpoložljive sile, a ta obramba ni delovala preveč prepričljivo: nismo imeli ne artilerije, ne protitankovskih pušk."
20. februarja se je v okolici Zaporožja pojavilo več deset sovjetskih tankov 25. korpusa. "Ruski tankisti so bili pet kilometrov od aerodroma, ko jim je pot zaprl nemški oklepni vlak s protiletalskim orožjem. Istočasno so z aerodroma poletela letala za kritje," je med zaslišanjem v sovjetskem ujetništvu leta 1944 povedal general Reiner Stahel.
Bundesarchiv (CC BY-SA 3.0 DE)
Kmalu je na letališče prispel Hitler. Tam je bilo že vse pripravljeno za njegovo evakuacijo. "Naši trije kondorji z ogretimi motorji so poleteli v nebo, hkrati pa smo videli, kako pristajata dve ogromni šestmotorni letali, ki sta dostavili protitankovsko orožje," je pisal Baur.
"Med nami in našim sovražnikom ni bilo nikogar! Zato sem si precej oddahnil, ko je Hitler zvečer istega dne odletel nazaj v svojo bazo," je v spominih Izgubljene zmagezapisal Manstein.
Na veliko presenečenje Nemcev pa sovjetski tankisti niso izvedli prav nobenih poskusov, da bi se prebili do aerodroma. Kakor se je kmalu izkazalo, jim je preprosto zmanjkalo goriva. Po Baurjevem mnenju bi ga sicer lahko dostavili na aerodrom, a ko so zagledali na stotine letal, so presodili, da se bodo morali soočiti z močnim odporom. "Posadke so izstopale iz tankov in jih puščale tam na licu mesta. Bi enako storili tudi, če bi vedeli, da se prav takrat na letališču nahaja Hitler?!" se je vprašal führerjev osebni pilot.
javno lastništvo
Zadušitev preboja
General Stahel, ki se je naslednji dan srečal s Hitlerjem v bazi Werwolf, je omenil, da je bil führer ob misli na to, da je skoraj postal vojna trofeja sovjetskih tankistov, "preplašen do kosti". Mansteinu je ukazal, naj nemudoma uniči sile nasprotnika.
Na območje sovjetskega preboja so bile premeščene močne sile, vključno z elitno 1. SS tankovsko divizijo Leibstandard Adolf Hitler in 3. SS divizijo Totenkopf (Mrtvaška glava) ter motorizirano divizijo Grossdeutschland (Vélika Nemčija), okrepljeno s težkimi tanki Tiger. Že 21. februarja je bil korpus generala Pavlova obkrožen in prisiljen v težke dvotedenske boje.
javno lastništvo
Tankisti so se nazaj do svojih čet prebijali v razredčenih, majhnih skupinah. Tanke, ki so ostali brez goriva, so razstrelili. Sam Pavlov je bil ranjen in je kmalu zatem padel v nemško ujetništvo, v katerem je preživel skoraj do konca vojne.
Hitler je bil nad incidentom povsem pretresen, zase pa je menil, da je imel "neverjetno srečo". Kljub temu je še večkrat zatem priletel na okupirano sovjetsko ozemlje, vse dokler ti obiski zaradi vztrajnih ofenziv Rdeče armade niso bili več mogoči.