Kako sta ZSSR in ZDA izmenjevali razkrite vohune

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

1. Abel - Powers

Najbolj znana izmenjava ujetih vohunov med hladno vojno se je zgodila 10. februarja 1962 na mostu Glienicke, kjer je potekala meja med Nemško demokratično republiko (NDR) in Zahodnim Berlinom. Tu so Rudolfa Abela, zaposlenega v sovjetski obveščevalni službi v ZDA, zamenjali za Garyja Francisa Powersa, pilota, ki je bil sestreljen nad sovjetskim ozemljem.

Rudolf Abel (s pravim imenom Heinrich Fischer) je od leta 1948 delal v Severni Ameriki. Tu je pridobival informacije o gospodarskih in vojaških (tudi jedrskih) zmogljivostih ZDA ter oblikoval in vodil mreže agentov. Abela je leta 1957 izdal eden sovjetskih kolegov, zato so ga takoj aretirali agenti FBI.

Ta vohun je kategorično zavrnil sodelovanje z ameriškimi obveščevalnimi agencijami, zato ga je sodišče obsodilo na 32 let zapora zaradi vohunjenja. "Vse, kar je Abel storil, je storil iz prepričanja, ne zaradi denarja. Želim si, da bi imeli v Moskvi tri ali štiri ljudi, kot je Abel," je o njem dejal direktor Cie Allen Dulles.

Sovjetska zveza je nameravala Abela spraviti na svobodo z izmenjavo, in sicer je bila pripravljena Američanom izročiti ujetega pilota Garyja Francisa Powersa, čigar izvidniško letalo U-2 je bilo 1. maja 1960 sestreljeno nad sovjetskim ozemljem, medtem ko je fotografiralo strateško pomembne cilje.

Za ZDA pa se je takšen dogovor zdel neenakopraven. Za tako dragoceno osebo, kot je bil Abel, jim je Moskva morala dati še nekaj ujetih agentov.

2. Wynne - Molodij

Sovjetski obveščevalni agent Konon Molodij je od leta 1955 deloval v Veliki Britaniji in se izdajal za podjetnika Gordona Lonsdala. Uspelo mu je rekrutirati britanskega pomorskega kriptografa Harryja Houghtona, zato je več let Moskvo oskrboval s tajnimi informacijami o stanju britanske podmorniške flote. Houghton pa je bil prepričan, da dela za ameriško obveščevalno službo (medsebojno vohunjenje v tistem času ni bilo nič nenavadnega).

Mladi Lonsdale se je izkazal tudi kot sposoben poslovnež. Kraljica Elizabeta II. ga je tik pred njegovim propadom leta 1961 (prevaral ga je poljski prebežnik) imenovala za prejemnika nagrade "Za velik uspeh pri razvoju poslovanja v korist Združenega kraljestva".

Sovjezska zveza in Velika Britanija sta se dogovorili, da Molodega zamenjata za britanskega poslovneža Grevilla Wynna, ki ga je rekrutirala MI6. Wynne je omogočal povezavo s polkovnikom GRU Olegom Penkovskim, ki je delal za zahodne obveščevalne službe.

Preden je KGB leta 1962 aretiral Wynna in Penkovskega, je slednjemu uspelo Washingtonu in Londonu izročiti več kot 5500 tajnih dokumentov ter na stotine sovjetskih agentov. 16. maja 1963 je bil ustreljen.

22. aprila 1964 ob pol šestih zjutraj sta se na odseku meje med NDR in ZRN na mostu Glienicke, danes znanem kot "most vohunov", srečala dva avtomobila. "Iz 'tistega' avtomobila so izstopili štirje ljudje," se je spominjal Molodij, "med njimi je bil tudi Wynne. Izgledal je prestrašen in nesrečen, povsem drugačen od svojih retuširanih fotografij, ki so bile natisnjene v časopisih. Moška, ki sta mu stala ob strani, sta ga rahlo podpirala. Zdelo se je, da bi se, če bi mu izpustili roke, zrušil naravnost na avtocesto ... Udeleženci izmenjave so se postavili drug proti drugemu vzdolž sredinske črte avtoceste. Sovjetski konzul je rekel besedo "izmenjava" v ruščini in angleščini, jaz pa se sploh nisem zavedal, da sem že v avtu. V "svojem" avtomobilu. V svojem avtomobilu. Končno med svojimi ljudmi." 

3. Štirje vzhodni vohuni - triindvajset zahodnih

Marian Zaharskij je postal najuspešnejši poljski obveščevalni agent v zgodovini. Leta 1977 se je preselil v ZDA in se pridružil podjetju Polish American Machinery Company s sedežem v Illinoisu, ki se ukvarja s proizvodnjo obdelovalnih strojev. Zaharskemu je uspelo pridobiti zaupanje Williama Holdena Bella, vodilnega strokovnjaka pri podjetju Hughes Aircraft Company, katerega hiša je bila v neposredni bližini Poljaka.

Vohun je Varšavi redno pošiljal zaupne informacije o lovcih F-15, protitankovskih raketah TOW, raketah zrak-zrak Phoenix, tanku M1 Abrams, protiletalskih sistemih Patriot in drugem orožju. Poljska je te pomembne informacije takoj posredovala Sovjetski zvezi.

Leta 1981 je FBI razkril in aretiral Mariana Zaharskega in je od takrat poljska obveščevalna služba neuspešno poskušala osvoboditi svojega najdragocenejšega agenta. Nazadnje sta se v pogajanja vključili NDR in ZSSR, slednja pa je tudi organizirala izmenjavo.

11. junija 1985 je potekala najbolj obsežna izmenjava ujetih vohunov v obdobju hladne vojne. Po "vohunskem mostu" Glienicke je na Zahod odpotovalo 23 ujetih zahodnih obveščevalcev, medtem ko v nasprotno smer so šli štirje obveščevalci vzhodnega bloka, med katerimi je bil tudi Zaharskij.

Tukaj lahko preberite o največjih spodrsljajih zahodnih tajnih agentov v ZSSR.