Kako je Moskva zasijala na dan kronanja Nikolaja II.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Osvetlitev Moskve v čast kronanja Nikolaja II.

Javna domena

"Iz teme smo se nenadoma znašli na osvetljeni ulici. V dveh svetilkah so petrolejke zamenjali z žarnicami, ki so oddajale svetlo belo svetlobo. Občinstvo je z navdušenjem in začudenjem gledalo ta ogenj z neba, svetlobo brez ognja, kot so jo takoj poimenovali prebivalci Sankt Peterburga," - opisuje sodobnik prvi javni preizkus žarnice v Rusiji. Leta 1873 je ruski znanstvenik Aleksander Lodigin na Odesski ulici v Sankt Peterburgu prižgal svetilke, da bi se prepričal o delovanju svojega izuma. Takrat si nihče ni mogel predstavljati, da bo ta dogodek zaznamoval novo fazo v razsvetljevanju države.

Stavba na Odesski ulici

Google maps

Začelo se je z žarnico

Po tako spektakularni predstavitvi je Lodigin postal znan po vsem svetu. Na valu uspeha je ustanovil Rusko združenje za električno razsvetljavo "Lodigin & Co.". Ekipa si je zastavila ambiciozne cilje: osvetliti najprej nekaj predelov mesta in nato celoten Sankt Peterburg. Vendar se lokalni poslovneži, ki so se ukvarjali s plinsko in naftno razsvetljavo v mestu, niso želeli odpovedati donosnemu poslu. Poleg tega je bil Aleksander Lodigin v slabih odnosih z organi oblasti: znano je bilo, da simpatizira z revolucionarji.

Aleksander Nikolajevič Lodigin (1847-1923)

Javna domena

Istočasno se je še en ruski znanstvenik, Pavel Jabločkov, ukvarjal z napravami za razsvetljavo. Izdelal je električno svečo, ki je zagotavljala več svetlobe kot Lodiginova svetilka. Da bi se podjetje Jabločkova resnično uveljavilo, je moralo pripraviti obsežnejši spektakel od tistega, ki ga je pripravil Lodigin.

Pogled na Litejni most

Javna domena

Priložnost se je ponudila leta 1879: v Sankt Peterburgu so odprli Litejni most. Lokalni "plinarji" niso dobili dovoljenja, da ga prižgejo, ampak ga je dobil Jabločkov. Kljub uspehu te razsvetljave Jabločkov s svojim izumom v Rusiji ni uspel obogateti - njegovo podjetje je hitro bankrotiralo. Vendar ne glede na to, kaj se je zgodilo s podjetjem Jabločkova, je električna razsvetljava vstopila v življenje Sankt Peterburga. "Zvečer so te svetilke prižgali brez svetilkarja, vse naenkrat po Nevskem prospektu in ulici Bolšaja Morskaja; sprva so prasketale, rahlo so se iskrile. Potem so mlečno bele kroglice postale rahlo vijoličaste in nad glavami mimoidočih se je začel slišati zamišljen zvok, ki je bil podoben čebeljemu brenčanju..." se je prvih električnih svetilk spominjal pisatelj Lev Uspenskij.

Kako so tujci osvetlili Rusijo

V devetnajstem stoletju so Rusijo vse pogosteje obiskovali tuji podjetniki, ki so v tej veliki državi videli nov trg. Ruska vlada je nemškemu inženirju Ernstu Wernerju von Siemensu naročila, naj postavi telegrafsko omrežje, ki bo povezalo Rusijo z Evropo. Skupaj z bratoma je ustanovil rusko podružnico Siemens & Halske in začel delati. Zaradi visokih carin se je odločil, da bo svoje podjetje razvijal v Rusiji, ne da bi uporabljal uvožene dele.

Siemens, Werner von

Javna domena

Leta 1882 je podjetje Siemens & Halske predstavilo svoje izdelke na Vseruskem industrijskem in umetniškem sejmu v Moskvi. Razstavne paviljone je dopolnjevala miniaturna električna železnica z majhnim vlakom, s katerim se je nekajkrat peljala carjeva družina. Aleksander III. je bil tako vesel, da so vse razstavne predmete izdelali v Rusiji, da je Siemensu takoj podelil naziv "dobavitelja dvora Njegovega Veličanstva" in mu zagotovil pravico do uporabe dvoglavega orla kot blagovne znamke.

"Osvetlitev Kremlja", 1883

Aleksej Bogoljubov

Nekaj mesecev pozneje je Aleksander III. naročil Siemensu električno razsvetljavo za svoje kronanje, ki je bilo 15. maja 1883. Posebej za to priložnost so zgradili mobilno elektrarno, ki je z električno energijo oskrbovala moskovski Kremelj in zvonik Ivana Velikega. Kronanje je potekalo brez težav! V uradnem poročilu o kronanju je pisalo: "Ljudje so v tišini stali vzdolž nabrežja; mnogi so se usedli na stopnišče ob Moskvi-reki in očarani nemo zrli v to nebeško sliko ... Luči na visokih stolpih so igrale kot rubini, korundi in diamanti; celotno nabrežje nasproti Kremlja je prekrila neprekinjena veriga zlatih girland; dvanajst visokih vodnjakov je izbruhnilo s samega pločnika in se bleščalo v mavričnih lučeh. Na tablah so se povsod svetlikali razkošni monogrami, ščiti in napisi. Kremelj, mogočni, veličastni velikan, je čakal, da pride na vrsto. In končno je na milijone luči zaigralo na njegovih pozlačenih glavah ter slovesno pričalo o veličini in svetosti preteklega dne...".

Osvetlitev Moskve med kronanjem leta 1883

Konstantin Makovskij

Leta 1886 sta brata Siemens ustanovila Družbo za električno razsvetljavo, ki je kmalu postala vodilno rusko podjetje na področu električne razsvetljave. Vendar konservativna ruska družba dolgo ni bila pripravljena priznati, da prihaja novo obdobje razsvetljave. Mnogi so se upirali uvedbi množične elektrifikacije, ker so se sklicevali na stroške. Vendar so moskovski trgovci našli pravo zlato jamo v električni razsvetljavi, saj so v izložbah in reklamnih napisih trgovin uporabljali žarnice. Javnost je bila navdušena in veliko ljudi je z veseljem obiskovalo te trgovske hiše. Tudi nekatere kulturne ustanove niso spregledale elektrike. Korševo gledališče v Moskvi je z uvedbo električne razsvetljave v svoje predstave doseglo neverjeten uspeh, saj so zvesti obiskovalci gledališča Bolšoj začeli pogosteje obiskovati predstave Korševega gledališča, da bi si ogledali električne novosti.

Georgievskaja elektrarna

Javna domena

Dve leti po ustanovitvi Društva za električno razsvetljavo je začela obratovati prva elektrarna v Moskvi - Georgievskaja elektrarna. Njena zmogljivost je bila po sodobnih standardih precej majhna - le 10 kW (zmogljivost najstarejše elektrarne, državne elektrarne št. 1, imenovane po P. G. Smidoviču v Moskvi, je danes 86 MW). Vendar je bil to pravi preboj za Ruski Imperij ob koncu 19. stoletja.

Električni šopek

Medtem je carska družina pozorno spremljala delo bratov Siemens. Bodoči cesar Nikolaj II. je točno vedel, kdo bo skrbel za razsvetljavo med njegovim kronanjem, in niti za trenutek ni dvomil o svoji izbiri. Leto 1896 je bilo za Ruski Imperij prelomno. Ruska družba še nikoli ni doživela tako pisanega kronanja. V trenutku je Kremelj osvetlilo na tisoče svetilk in zdelo se je, da to svetlobo vidi vsa država.

Osvetlitev moskovskega Kremlja med kronanjem Nikolaja II.

Isaak Levitan

"...Kremeljska razsvetljava, - se je spominjal general Vladimir Džunkovskij, - se je prižgala v trenutku, ko je vladarica v roke vzela šopek z električnim cvetjem. Šopek se je zasvetil in v istem trenutku se je celoten Kremelj razsvetlil z raznobarvnimi električnimi lučmi, kot da bi ga na zatemnjenem nebu naslikal ognjieni čopič...".

Osvetlitev Moskve v počastitev kronanja Nikolaja II.

Albert Benois

Dokaj hiter začetek elektrifikacije v državi je pomenil, da se bo elektrika kmalu razširila. Toda Ruski Imperij ni bil pripravljen na takšne novosti. V državi je primanjkovalo velikih elektrarn, ki bi lahko vzpostavile centraliziran sistem oskrbe z električno energijo. Člani Društva za električno razsvetljavo so začeli razmišljati o načrtih za gradnjo termoelektrarn in hidroelektrarn po vsej Rusiji.

Leta 1914 je bilo v Rusiji približno 80 hidroelektrarn. Zaradi prve svetovne vojne in notranjepolitične nestabilnosti na začetku dvajsetega stoletja se je družba Siemens umaknila iz Rusije.

Elektrifikacija je bila seveda še vedno aktualen problem za državo, ampak ta problem je postal odgovornost nove boljševiške oblasti.

Preberite članek o tem, katere avtomobile je vozil Nikolaj II.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.