Kaj Rusi praznujejo 4. novembra?

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Med glavnimi in zelo priljubljenimi državnimi prazniki, ki celotni državi uradno omogočajo proste dneve, je tudi najnovejši - Dan narodne enotnosti. Praznuje se 4. novembra. Prej je bil za Ruse "novembrski" praznik Dan oktobrske revolucije, ki se je praznoval 7. novembra. Toda po padcu komunističnega režima so ga morali ukiniti, zato so poiskali drug razlog za praznovanje. Sredi sivega in hladnega novembra imajo Rusi še vedno priložnost, da si odpočijejo, odpotujejo v toplejše kraje ali se preprosto zavijejo v odejo. Kaj je torej ta praznik?

Uradno je bil Dan narodne enotnosti v državi uveden leta 2005. Žal, ampak še zdaj vsi Rusi ne razumejo, kaj natančno praznujejo. Datum pa sega globoko v zgodovino, in sicer v začetek 17. stoletja, ko se je rusko ljudstvo združilo, da bi rešilo državo pred tujo okupacijo.

Slepar Lažni Dmitrij

Leta 1584 je Ivan Grozni umrl in za svojega naslednika pustil le slabotnega Fjodorja Ioanoviča, ki ni imel lastnih otrok. Po njegovi smrti se je končala dinastija Rurikovičev, ki je Rusiji vladala od 9. stoletja.

Rusko plemstvo - bojarji - je izvolilo novega carja, Borisa Godunova, brata žene pokojnega Fjodorja Ioanoviča, ki je imel na slednjega velik vpliv. Nekaj let po začetku njegove vladavine pa je v Rusijo prišel mož s poljsko vojsko in se razglasil za pravega dediča Ivana Groznega - carjeviča Dmitrija. Grozni je res imel sina Dmitrija, vendar je ta umrl kot otrok v nepojasnjenih okoliščinah.

Mihail Nesterov. Carjevič Dmitrij, 1899

Ruski muzej

Govorilo se je, da je bil Dmitrij umorjen po naročilu Godunova, ki je upal, da bo s tem pridobil nesporno oblast. Ravno to različico je tudi uporabil prevarant. Pozneje se je ta zgodba razširila v množični kulturi (med drugim v Puškinovi tragediji "Boris Godunov", iz katere se je tudi razvila slavna istoimenska opera Modesta Musorgskega).

Lažni Dmitrij - ime, s katerim se je slepar zapisal v zgodovino - je bil priznan kot naslednik ruskega prestola v poljsko-litovski skupnosti. S Poljaki se je dogovoril, da jim bo podelil del ruskih zahodnih dežel, če bodo podprli njegovo pravico do prestola in mu dali vojsko.

Najbolj nemirno obdobje za Rusijo

Začetek 17. stoletja je bilo eno najbolj nemirnih obdobij v ruski zgodovini, znano kot Смутное время "Smùtnoje vremja" ("obdobje zmede"), ko je v državi vladala notranjepolitična nestabilnost. Po Godunovovi smrti si bojarji v Rusiji niso mogli razdeliti oblasti. Leta 1605 so Lažni Dmitrij in Poljaki končno vstopili v Moskvo in zasedli Kremelj. Samozvancu je celo uspelo izvesti razkošno poroko s plemenito Poljakinjo Marino Mnišek in jo okronati za rusko carico.

Čez nekaj časa so se bojarji, ki so se še ruvali za oblast, vseeno uprli in umorili sleparja Lažnega Dmitrija. Carski prestol je nato zasedel bojar Vasilij Šujski.

Konstantin Makovski. Umor Lažnega Dmitrija, 1906

Javna domena

Vendar se je takoj pojavil drug slepar, Lažni Dimitrij II., ki je spet napovedal čudežno odrešitev. "Priznala" ga je celo Marina Mnišek, Poljaki so za tega samozvanca zbrali veliko vojsko, ki je eno za drugim začela zavzemati ruska mesta. Leta 1608 si je novi Lažni Dmitrij uredil rezidenco v bližini Moskve, v Tušinu (od tod njegov vzdevek "tušinski tat"). Glavnega mesta še ni zasedel, vendar je imel pod svojo oblastjo obsežna ozemlja. Pomembno je omeniti, da so se številni Rusi postavili na Dmitrijevo stran in verjeli, da je sin Groznega.

Vasilij Šujski je s Švedi sklenil pogodbo o pomoči, nezadovoljni poljski kralj Sigismund III. pa je Šujskemu že odkrito napovedal vojno. Lažni Dmitrij je igral svojo zakulisno igro, želel je na svojo stran zvabiti Tatare in Turke, medtem ko so se njegovi privrženci vračali, da bi neposredno služili poljskemu kralju. Leta 1610 je bil slepar ubit, Poljaki pa so medtem zasedli Moskvo in Kremelj ter tako prevzeli oblast v državi, Šujskega pa so poslali v samostan. Uradno pa je bila ustanovljena Семибоярщинa "Semibojarščina" ali Svet sedmih bojarjev (to ime se uporablja za označevanje vlade ruske države v obdobju 1610-1612, ki jo je sestavljalo sedem bojarjev - op.prev.). Bojarji so s Poljaki podpisali pogodbo, s katero so Vladislava Vaza, sina poljskega kralja Sigismunda III., priznali za ruskega carja.

Ljudska junaka Minin in Požarski

Med rusko-poljsko vojno so Rusi prvič sestavili ljudsko prostovoljno vojsko, da bi branili domovino pred tujimi napadalci. Leta 1611 so se prvič podali na pohod v Moskvo. Na žalost je bil pohod neuspešen, domobranci pa so bili brutalno poraženi in veliko jih je umrlo.

Mihail Peskov. Minin nagovarja prebivalce Nižnega Novgoroda leta 1611, 1861

Regionalni muzej umetnosti v Samari

Drugi pohod je potekal leta 1612 pod vodstvom kneza Dmitrija Požarskega in trgovca Kuzme Minina. Na Rdečem trgu v Moskvi zdaj stoji bronasti spomenik tem junakom. Vodja Nižnjega Novgoroda Minin je bil zelo spoštovan, imel avtoriteto in zbiral ljudi v pohod. Knez Požarski pa je vodil vojaško enoto. Prvič v ruski zgodovini se je ljudstvo praktično z ramo ob rami s plemstvom borilo proti zunanji grožnji.

Ernest Lissner. Izgon Poljakov iz Kremlja, 1938

Muzej zgodovine Moskve

Ko so domobranci odbili več napadov poljskih enot, so prispeli v Moskvo in začeli oblegati Kitaj-gorod in Kremelj. Med dolgim obleganjem je veliko Poljakov umrlo od lakote, preostali so se predali. Rusi so izpustili iz Kremlja velik del obleganih.

Potreba po novem prazniku

Leta 1613, po obdobju zmede, je zavladala dinastija Romanovih. Leta 1649 je drugi car dinastije, Aleksej Mihajlovič, odredil, da se 22. oktobra praznuje Kazanska ikona Matere Božje v spomin na osvoboditev Moskve in Rusije izpod Poljakov leta 1612. V gregorijanskem koledarju ta datum pade na 4. november, zato je bila v Rusiji sprejeta odločitev, da bodo ravno na ta dan razglasili Dan narodne enotnosti.

Vendar pa obstaja še en razlog za praznovanje dneva narodne enotnosti v novembru. 7. novembra so v ZSSR od leta 1918 do 1991 praznovali obletnico revolucije iz leta 1917 (ki se je zgodila 25. oktobra v skladu s prejšnjim koledarjem). Ljudje po vsej državi so se navadili na praznik "Dan sedmega novembra" (in prost dan) v tem mesecu. Tako da se so po razpadu Sovjetske zveze odločili ukiniti praznovanje in prosti dan v zvezi s prejšnjim (sovjetskim) praznikom ter ustvarili novi (zdaj že ruski) praznik za novo državo.

Praznovanje Dneva narodne enotnosti v Moskvi, 2014

Sergej Karpuhin/Reuters

"[Novi praznik] je nastal iz več razumljivih razlogov. Prvič, v državi z več kot 160 jeziki in več desetin narodov, ki izpovedujejo vse svetovne religije, postane ideja enotnosti zelo pomembna za mirno sobivanje in razvoj države," piše nekdanji ruski minister za kulturo Mihail Švidkòj. "Drugič, ustvarjanje novega - ruskega, ne sovjetskega - naroda je zahtevalo tudi nove simbole. Potrebno je bilo najti dogodek, ki bi bil v neposredni bližini 7. novembra, da bi ustvarili praznik, ki bi lahko konkuriral sovjetski tradiciji."

"Konec koncev v Rusiji ni bilo nobenega praznika, povezanega z dogodki pred revolucijo. Ta dan je v svojem bistvu postal dan ruskega nacionalizma," pravi Vladislav Surkov, eden od ideologov praznika.

Tukaj lahko preberite več o tem, kako je Poljska skoraj zavzela Rusijo

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.