5 Nizozemcev, ki so odlično služili Rusiji

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

1. Franz Timmerman

Franz Timmerman, slikar Adriaan Schoonebeek

Javna domena

Konec osemdesetih let 16. stoletja je bil car Peter I. še mlad, neizkušen mož. Vendar mu je bilo v naslednjih desetletjih usojeno, da premaga mogočno Švedsko in Rusijo pripelje v krog velikih evropskih sil. Že prej si je zadal cilj, da bo temeljito moderniziral državo. Zato se je skušal obkrožiti z učitelji in vzgojitelji, katerih znanje in veščine bi mu pri tem pomagale.

Med njimi je bil tudi nizozemski trgovec Franz Timmerman. Leta 1687 je začel služiti carju: poučeval ga je geometrijo, astronomijo, gradnjo ladij, pomorsko tehniko ter osnove gradnje utrdb in artilerije. Poleg tega je monarh po njegovih prizadevanjih uspešno opravil vajeništvo v amsterdamskih ladjedelnicah in pridobil diplomo za ladijskega tesarja.

Timmerman je aktivno sodeloval pri razvoju ruske redne pomorske flote, skrbel je za nabavo in dobavo materiala za gradnjo ladij ter v Rusijo privabljal tuje mojstre. Nekoč je vodil tovarno jadrnic, ki je zaposlovala več kot tisoč ljudi.

Nizozemec, ki je umrl leta 1702, ni nikoli zasedal visokega uradnega položaja. V dokumentih je bil naveden le kot "tujec", "mojster" ali "inženir".

2. Karsten Brandt

Karsten Brandt, slikar Aleksej Kivšenko "Peter I. krmili jadrnico", 1864 (K. Brandt je zraven Petra I.)

Javna domena

Maja 1688 je car Peter na obisku na posestvu bojarja Nikite Romanova v bližini Moskve v skednju našel zapuščen angleški čoln in se močno navdušil. Svojemu spremljevalcu Timmermanu je naročil, naj poišče obrtnika, ki bo plovilo restavriral. Ta ga je kmalu seznanil s svojim rojakom, mizarjem Karstenom Brandtom.

Slika Grigorija Mjasoedova "Dedek ruske mornarice". Franc Timmerman razlaga Petru Aleksejeviču o konstrukciji čolna, ki so ga našli v enem od skednjev v vasi Izmajlovo

Javna domena

Brandt je prišel v Rusijo leta 1667, v času vladavine Petrovega očeta, carja Alekseja Mihajloviča. Sodeloval je pri gradnji prve ruske ladje zahodnoevropskega tipa - jadralnega in veslaškega plovila 'Orel', ki so ga kmalu po splavitvi v Astrahanu zasegli uporni kozaki Stepana Razina. Kozaki so kasneje ladjo pustili na obali, kjer je nato zgnila.

Nizozemec je uspešno popravil čoln (poimenoval ga je 'Sveti Nikolaj'), nanj namestil jambor in jadro ter naučil Petra, kako ga krmariti. Na carjevo pobudo je plovilo postalo znano kot "dedek ruskega ladjevja".

Kasneje je Karsten Brandt, ki mu je car zelo zaupal, sodeloval pri oblikovanju vadbene t.i. "potešne flotilje" na jezeru Pleščejevo pri Moskvi, ki je postala prototip ruske vojaške flote. Ko je leta 1693 umrl, je imela flota približno sto velikih in manjših plovil.

3. Jan Kinsbergen

Jan Kinsbergen, anonimni slikar, 1810 / Rijksmuseum

Javna domena

Leta 1771 se je častnik nizozemske flote Jan Hendrik van Kinsbergen odločil, da bo odšel v oddaljeno Rusijo. Imel je izkušnje 20 let odlične službe in se je udeležil odprave v Zahodno Indijo in na obalo severne Afrike. Rusija je z veseljem sprejela izkušenega mornarja. Kinsbergen je kmalu postal poveljnik 2. ranga, prejel poveljstvo nad eskadro azovske flote, in se je znašel v središču rusko-turške vojne.

V bitkah s Turki je Kinsbergen v celoti razkril svoje vojaške sposobnosti. Pogumno je napadal številčno močnejšega nasprotnika, mu pogosto povzročal hude izgube in ga prisilil, da je umaknil svoje ladje. V Sankt Peterburgu so ploskali zmagam Nizozemca v bitkah leta 1773 pri Balaklavi in Sudžuk-Kale.

Kontraadmiral Aleksej Senjavin, poveljnik azovske flote, še zdaleč ni bil vedno zadovoljen s preveč samovoljnimi dejanji svojega podrejenega, vendar je kljub temu pohvalil njegove zasluge. "V čast mi je pričati o kapitanu in kavalirju Kinsbergenu kot odličnem in pogumnem pomorskem častniku, ki je v vseh pogledih vreden napredovanja," je zapisal v dokumentu o nagradi častniku.

Leta 1775, kmalu po koncu vojne, je Nizozemec zapustil Rusijo, čeprav ga je sama cesarica Katarina II. prosila, naj ostane. Na Nizozemskem je Jan Kinsbergen služil do admiralskega čina in nekaj časa celo vodil mornarico republike.

4. Jan Suchtelen

Jan Suchtelen, slikar George Dawe / Vojaška galerija Zimskega dvorca, Državni Ermitaž

Javna domena

Niso se vsi Nizozemci, ki so prišli v Rusijo, ukvarjali s pomorskimi zadevami. Podpolkovnik Jan Pieter van Suchtelen, ki je leta 1783 prišel v Sankt Peterburg, je bil dedni vojaški inženir.

V novi državi je bil Suchtelen (v ruščini znan kot Pjotr Kornilovič) dejaven na številnih področjih: popravljal in obnavljal je kanale, nadzoroval utrdbe od Belega do Črnega morja, sodeloval v dveh vojnah proti Švedski (1788-1790 in 1808-1809) in ne le uspešno oblegal gradove, temveč tudi osebno vodil svoje vojake v drznih napadih na bojišču.

Zanimivo je, da je Suchtelen, ki je Švedom povzročil toliko težav, prijateljeval s kronskim princem Jeanom-Baptistom Bernadottom (od leta 1818 kralj Švedske in Norveške, Karel XIV Johan). V zadnji fazi napoleonskih vojn, ko sta Rusija in Švedska postali zaveznici, je Pjotr Kornilovič vodil rusko vojaško misijo na poveljstvu Bernadottove vojske, ki je delovala v severni Nemčiji.

Suchtelen je bil eden najslavnejših zbirateljev svojega časa. Njegova zbirka je štela več deset tisoč dragocenih izvodov knjig, slik, kovancev in rokopisov. "Ruski general se je malo zanimal za ceno knjig in rokopisov na splošno, samo da so ga le ti zanimali," je zapisal švedski publicist Magnus Jakob Crusenstolpe.

5. Lodewijk Heiden

Portret admirala Heidena, slikar E. I. Botman, 1877 / Državni Ermitaž

Javna domena

Leta 1795 so Francozi zasedli Nizozemsko in prisilili vladarja Viljema V., da je pobegnil iz države. Lodewijk Sigismund Vincent Gustaaf van Heiden, častnik nizozemske mornarice, ki je ostal zvest izgnancu, je spoznal, da v domovini ni varen, in prestopil v rusko službo.

Login Petròvič, kot so Heidena začeli imenovati v Rusiji, se je izkazal v vojnah proti Švedski in Franciji, vendar je bila najbolj uspešna izkušnja pomorskega poveljnika bitka pri Navarinu 20. oktobra 1827 proti združenemu turško-egiptovskemu ladjevju. "Zdelo se je, da se je sprostil ves pekel! Ni bilo kraja, ki ga ne bi pokrili z izstrelki in topovskimi kroglami ... Treba se je bilo boriti s posebnim pogumom, da bi vzdržali ves ta ogenj in premagali nasprotnike..." - se je tistega dne spominjal admiral Pavel Nahimov.

Heidenu, ki je dosegel čin kontraadmirala, ni manjkalo poguma. Njegova eskadrilja ni le uspešno prestala glavnega napada sovražnikove flote, temveč je na koncu uničila njeno središče in desno krilo.

Zmaga pri Navarinu je imela ključno vlogo pri uspehu grškega osvobodilnega gibanja in Grki niso pozabili zaslug Nizozemca. V Atenah je bila po Loginu Petroviču poimenovana ulica, v Pilosu so mu postavili spomenik, leta 1927 pa so ob stoletnici prelomne bitke izdali poštno znamko s podobo pomorskega poveljnika.

Ali veste, kdo je tisti slovenski zdravnik, ki je skrbel za carja Petra Velikega?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.