Zidovi moskovskega Kremlja hranijo skrivnost, za katero morda še niste slišali (FOTOZGODBA)

Legion Media
Veličastni zidovi Kremlja so že več sto let arhitekturna stalnica v Rusiji, ki je kljubovala napadalcem, požarom, poplavam in zobu časa. Toda ali se vam ne zdi nekam nenavadno, da so tako dobro ohranjeni?

  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Od daleč je Kremelj videti pompozno in veličastno: njegovi stolpi z rdečo zvezdo, nazobčani zidovi v obliki lastovičjega repa in stare opeke živo rdeče barve, ki izgledajo kot nove.

Približamo se zgodovinskemu obzidju - in opeka je še vedno v odličnem stanju. Rdeča, gladka, niti ena ne izstopa.

Kremeljsko obzidje. Pogled od spodaj

Približamo se še malo in vidimo, da so opeke na kremeljskem obzidju dobesedno naslikane! Rdeča opeka in belo-sivo vezivo nista nič drugega kot gladke črte na trdni reliefni površini, ki spominja na omet.

Čakajte malo, kaj?! Nekdo riše opeke na kremeljsko obzidje? Da, in to redno, saj barva hitro zbledi. To ni nobena velika skrivnost - po spletu krožijo fotografije kremeljskih delavcev, ki podnevi barvajo zidove.

Kremeljsko obzidje je seveda opečnato. Vendar je večina zunanjih delov ometanih in pobarvanih, opeke pa so ročno poslikane. Poslikava Kremlja ima že dolgo tradicijo in je imela različne značilnosti glede na svoj čas in stoletje.

Kako so pobarvali Kremelj

Kremeljsko obzidje so zgradili Italijani ob koncu 15. stoletja, v času Ivana III. Najprej je imela utrdba fortifikacijsko funkcijo - ščitila je pred nenehnimi napadi in vojnami. Kremelj je imel naravno barvo rdeče opeke in do leta 1680 nihče ni pomislil, da bi jo spremenil. V prvi vrsti iz varnostnih razlogov: če bi topovska krogla zadela zid, bi se belina odluščila in razkrila rdečo opeko - ranljivo mesto, kamor bi lahko znova namerili orožje.

Leta 1680 pa se je pojavil prvi dokumentarni dokaz, da so Kremelj prebarvali v belo barvo.

Pogled na Moskvo z balkona Kremeljske palače proti Moskvoreškemu mostu, 1797, G. Delabart

Zgodovinar Bartenjev v svoji knjigi "Moskovski Kremelj v starih časih in danes" opisuje, kako je bilo 7. julija 1680 na carja naslovljeno poročilo z vprašanjem: "Ali naj kremeljske zidove pobelimo, pustimo takšne, kot so, ali naj jih pobarvamo "v slogu opeke" kot Spaska vrata?

Kremeljsko obzidje in stolpi so takrat že izgubili svojo utrdbeno vrednost in so jih pobelili z apnom. Dejansko je bila to politična izjava, da se Moskva ne boji več napada mongolsko-tatarskega jarma ali kogar koli drugega. V tistem času so pobelili tudi številne druge ruske Kremlje - v Rostovu, Novgorodu, Kazanu itd.

Potem so Kremelj belili več stoletij zapored. Ko je Napoleon leta 1812 napadel Moskvo, je Kremelj bil v celoti bel. Po požarih so ga obnovili in ponovno pobarvali na belo. Le posamezni stolpi - Spaski, Nikolski in Troicki - so menjavali barvo: včasih so jih pustili rdeče ali pa so jih pobarvali v rdeče-belem slogu (kot dekoracija).

Moskva. Pogled na Kremelj z Sofijskega nabrežja. 1879, Pjotr Vereščagin

Na začetku 20. stoletja je moskovski Kremelj po besedah pisatelja Pavla Ettingerja dobil "plemenito mestno patino": ob pomembnih dogodkih so ga pobelili, večino časa pa je citadela stala vsa oguljena, z nerodnimi madeži rdeče opeke. Vendar to ni nikogar preveč obremenjevalo.

Kremelj je bil radikalno prebarvan med drugo svetovno vojno, in to pod prisilo. Natančneje, moskovski Kremelj je bilo treba skriti v dobesednem pomenu besede: zakamuflirati ga je bilo treba tako, da je bil z letala nemškega bombnika videti kot navadno blokovsko naselje. Nato so po prefinjenem načrtu akademika Borisa Iofana na bele zidove narisali zidove blokov ter črna okna, na Rdečem trgu pa zgradili umetne ulice, Leninov mavzolej pa prekrili z vezano ploščo, ki je ponazarjala navadno vilo. Prevara je delovala: Kremelj je izginil, postal je popolnoma neviden iz zraka.

Projekt kamuflaže Kremlja, Boris Iofan

Preberite še: Kako so prebivalci Moskve »skrili« Kremelj pred nemškimi bombniki med drugo svetovno vojno?

Po vojni pa je bila trdnjava potrebna obsežne obnove. Poleg tega se je bližala 800. obletnica Moskve. Takšna obnova je potekala v letih 1946-1950. Dotrajane kamnite in opečne detajle so zamenjali z novimi, čeprav so bili izdelani po vzorih iz 17. in 19. stoletja. Kljub temu so zgodovinsko opeko in njene kasnejše vložke na celotnem dvokilometrskem obodu ponovno temeljito obnovili z novo izdelano opeko, ki so jo izdelali v ZSSR v tem obdobju. Hkrati so Kremelj in zid po Stalinovi odločitvi prebarvali v rdečo barvo, ki je bila ideološko blizu komunistom.

Kremeljsko obzidje, 1967

Nato so obzidje večkrat obnovili, nekatere dele pa so zgradili na novo. Takšne vrste dela potekajo ves čas. "Na zidove Kremlja še vedno vplivajo številni negativni dejavniki. Živimo v razmerah ruske zime. Voda, ki prodre v pore opeke, poškoduje njeno zunanjost," pojasnjuje Sergej Devjatov, doktor zgodovine in svetovalec direktorja ruske Zvezne varnostne službe.

Po njegovih besedah je bila konec devetdesetih let prejšnjega stoletja opeka v slabem stanju, zato so jo zaščitili s posebno maso, ki opeko ščiti pred padavinami, zunanjim okoljem in vpliva barve.

Kljub temu je še vedno pomembno, da kremeljsko obzidje ohrani svoj "dostojanstveni videz". Zato danes zidove občasno prebarvajo z rdečo mat barvo, tako da je barva rdeče opeke vedno v najboljšem stanju.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke