Kako so Angleži želeli nadzorovati ruski sever

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Angleži so na ruska tla prvič stopili 24. avgusta 1553. Ladja Edward Bonaventure je pripadala angleški trgovski družbi Mystery and Company of Merchant Adventurers for the Discovery of Regions, Dominions, Islands, and Places unknown, njen kapitan pa je bil Richard Chancellor.

Ladja je vplula v ustje severne reke Dvine in se privezala v bližini Nikolo-Korelskega samostana, 35 km od Arhangelska. Od tam je Chancellor potoval do Holmogorov in nato do Moskve, kjer je Ivanu Groznemu izročil pismo kralja Edvarda VI. Od takrat je car dovolil Angležem, da trgujejo v Rusiji.

Več o tem si lahko preberete tukaj. 

Leta 1555 so v prestolnici odprli urad - Angleški dvor. Takrat se je družba Mystery and Company of Merchant Adventurers razvila v Moskovsko družbo.

Angleške tovarne so se pojavile v Holmogorah, Vologdi in Moskvi.

Leta 1569 je družba dobila največje pravice:

• brezcarinsko trgovanje po celotnem Moskovskem carstvu,
• trgovanje z Bližnjim vzhodom prek Rusije,
• odprtje tovarn za proizvodnjo železa in vrvi v državi,
• obtok angleških kovancev v Moskvi, Novgorodu in Pskovu.

Ruski zgodovinar Nikolaj Kostomarov o tem piše v svoji knjigi "Esej o trgovini Moskovske države v šestnajstem in sedemnajstem stoletju". Angleži so z ruskega severa izvažali lan, konopljo, vrvi, smolo, katran, mast, les za jambore, krzno, vosek, med, kože, usnje, pepeliko, olje in kaviar.

Ivan Grozni je želel Anglijo spremeniti v svojega "strateškega partnerja", zato je bil tako gostoljuben. Z začetkom Livonske vojne (1558-1583) so ladje Moskovske družbe oskrbovale Rusijo s solitrom, žveplom, svincem in kositrom, v državo pa so prišli angleški inženirji in zdravniki.

Leta 1570 je Ivan celo dvoril kraljici Elizabeti. Tako si je poskušal zagotoviti politični azil v Londonu v primeru poraza v Livonski vojni. Z Angleži je nameraval skleniti tudi vojaško zavezništvo, vendar Elizabeta ni upoštevala njegovega predloga in snubljenja.

Po Livonski vojni pa je bilo tudi drugim tujcem dovoljeno trgovati v severni Rusiji. Vendar pa Angleži na poti v Perzijo in na Kitajsko niso mogli več prosto prečkati ruskega ozemlja. Kljub temu je Moskovska družba do sredine 17. stoletja opravljala obsežno brezcarinsko trgovino.

Nemirno obdobje novih priložnosti

Že v času Ivana Groznega so agenti Moskovske družbe v Rusiji britanskemu dvoru zagotavljali vojaške in gospodarske obveščevalne storitve: novačili so ruske trgovce in uradnike, jih podkupovali in izsiljevali, je zapisal sovjetski zgodovinar Viktor Virginski.

Nemirno obdobje, v Rusiji znano kot Смутное время (1598-1613) je prineslo dinastično krizo, ljudske vstaje, poljske in švedske posege. Vse to je Angležem odprlo nove priložnosti za širjenje vpliva v Rusiji. Tako je na primer vodja Moskovske družbe John Merick osebno zagotovil obljubo, da bo pravice svojega podjetja razširil najprej na Lažnega Dmitrija I. (samooklicanega "sina" Ivana Groznega) in nato na njegovega naslednika na prestolu Vasilija Šujskega.

Ko so leta 1611 švedske čete, ki jih je najel Šujski, da bi zatrle njegovega nasprotnika Lažnega Dmitrija II., zavzele novgorodske dežele (v severozahodnem delu današnje Rusije), so Angleži videli, da je trenutek primeren za "zavzetje" ruskega severa.

V drugi polovici leta 1612 je v London prispela depeša s podrobnim opisom dogodkov v Rusiji. Verjetni avtor dokumenta je bil kapitan Thomas Chamberlain.

Načrt za vzpostavitev angleškega protektorata

V načrtu je bilo navedeno, da je na severu, ki se ga ni dotaknila vojna, "ljudstvo pripravljeno in celo prisiljeno, da se podredi kakšnemu vladarju, ki ga lahko brani, in se želi podrediti vladavini tujca, saj ni ostal noben od njihovih lastnih vladarjev".

Poleg tega so se poleti 1611 nekateri predstavniki severnih ruskih regij že pogajali z agentom angleške družbe (verjetno je šlo za Mericka).

Avtorji načrta so kralju Jakobu I. zagotovili, da ima "dovolj razlogov, da prevzame zaščito in protektorat teh ljudi v svoje roke pod pogoji, ki bodo zaščitili in zagotovili svobodo trgovine, ki jo že vodimo in jo bomo vodili še naprej". Prosili so, naj se na sever pošlje prava oseba, ki se bo z lokalnim prebivalstvom pogajal o pogodbi o pogojih suverenosti ali protektorata.

"Če bi Vaše Veličanstvo prejelo ponudbo suverenosti nad tistim delom Moskovije, ki leži med Arhangelskom in reko Volgo, skupaj s potjo ob tej reki do Kaspijskega ali Perzijskega morja, ali vsaj vlado in protektorat nad njim, z vzpostavitvijo svobode in jamstev za trgovino, bi bila to največja in najsrečnejša ponudba kralju naše države, odkar je Kolumb Henriku VII. predlagal odkritje Zahodne Indije," je bilo navedeno v dokumentu.

Za vzdrževanje reda so avtorji predlagali, da se na ta ozemlja pošlje angleška vojska, ki naj bi jo vzdrževalo rusko prebivalstvo. "Upravljavci" za zbiranje blaga in hrane pa naj bi bili lokalni zastopniki angleških družb.

Angleški načrt je ostal skrivnost celih tri stoletja

Medtem ko je kralj Jakob preučeval dokument, so se v Angliji začele zbirati enote "prostovoljcev", ki so se bile pripravljene postaviti na stran Moskovskega carstva proti poljskim napadalcem. V resnici so se poskušali infiltrirati v Arhangelsk. Po nasvetu kneza Dmitrija Požarskega, vodje Ljudske milice, ki se je na ruskem ozemlju borila proti Poljakom, angleških prostovoljcev niso spustili na sever. Medtem so oktobra 1612 poljske intervente pregnali iz Moskve, januarja 1613 pa se je na prestol povzpel Mihael Romanov.

Ko sta maja 1613 John Merick in njegov kolega iz Moskovske družbe William Russell postala izredna kraljeva odposlanca in bila pooblaščena za pogajanja s prebivalci ruskega severa, je njuno poslanstvo postalo brez pomena. Mihail Romanov je bil že priznan kot suveren po vsej državi, tudi na severu.

Merick, ki je bil od poletja v Arhangelsku, je novemu carju hitel zagotavljati, da so govorice o angleških namerah za vzpostavitev protektorata neresnične. Uspelo mu je ohraniti ugled diplomata in celo posredovati pri sklenitvi mirovne pogodbe med Rusijo in Švedsko (1610-1617). Leta 1621 je Merick za vedno zapustil Rusijo in leta 1629 postal upravitelj Moskovske družbe.

Leta 1649 je car Aleksej Mihajlovič Romanov omejil trgovske pravice Moskovske družbe v Rusiji le na mesto Arhangelsk. Monopolne privilegije je izgubila leta 1698 med reformami Petra Velikega.

O načrtih Angležev, ki so želeli izkoristiti nemirno obdobje in zatreti ruski sever, ni bilo znano vse do leta 1914. Chamberlainov osnutek je v britanskih arhivih našla ruska arhivarka Inna Ljubimenko. Leta 1914 je to besedilo v celoti objavila v članku z naslovom "A Project for the Acquisition of Russia by James I".