Kako so sovjetski vojaki postali junaki v Italiji

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Fjodor Poletajev

Portret junaka Sovjetske zveze Fjodorja Poletajeva, partizana z vzdevkom Poetan (1909-1945). Vojak sovjetske vojske, aktivni član odporniškega gibanja v Italiji med drugo svetovno vojno

Sputnik

Fjodor Poletajev, seržant 28. gardnega artilerijskega polka, je bil 11. julija 1942 med boji na Donu ranjen in v nemškem ujetništvu. Zdelo se je, da je vojne zanj konec. V resnici je bilo pred njim še veliko bitk, visokih odlikovanj ZSSR in celo Italije.

Poletajev je zamenjal nekaj taborišč za vojne ujetnike v vzhodni in južni Evropi. Iz taborišča na Hrvaškem je pobegnil, vendar so ga ujeli. Čudežno je preživel in pristal v Italiji. Tu je bil marca 1944 dodeljen nemški operativni skupini, ki je bila nameščena nekaj deset kilometrov od Tortone.

Julija istega leta je Poletajevu s skupino tovarišev uspelo pobegniti in se pridružiti lokalnemu odporniškemu gibanju. Kot član različnih partizanskih oddelkov, tako imenovanih Garibaldijevih brigad, je sodeloval v številnih bojih proti Nemcem. Pisatelj Sergej Smirnov, ki je preučeval Poletajevo življenjsko zgodbo, je o njem zapisal naslednje: "Značilnost njegovih tovarišev je bila njegova hladnokrvnost, ki je ni izgubil niti v najnevarnejših trenutkih boja. Italijanski tovariši so se v Rusa iskreno zaljubili in ga zaradi njegove mogočne postave in visoke rasti prijateljsko poimenovali 'velikan Fjodor'. http://militera.lib.ru/prose/russian/smirnov2/03.html

Poletajevova zadnja bitka je bila 2. februarja 1945 pri Cantalupo Ligure. Njegovo enoto je dobesedno priklenil na tla ogenj vojakov Turkestanske legije, v kateri so bili kolaboranti iz turških ljudstev ZSSR. Če bi partizani še malo odlašali, bi prišle njihove okrepitve in dokončale njihov poraz.

Nato se je Poletajev odločil, da bo odvrnil sovražnikovo pozornost. Nenadoma se je pognal naprej in z močnim glasom v jasni ruščini ukazal legionarjem, naj odvržejo orožje. Vojaki, ki jih je ta nepričakovani nastop osupnil, so sklenili, da je partizanom prišla pomoč, in se začeli predajati. Le eden od njih je imel čas, da se zavesti, in je ustrelil Fjodorja. Vendar so odporniški borci izkoristili priložnost in strmoglavili sovražnika.

Fjodor Poletajev je bil posmrtno odlikovan z enim najbolj častnih italijanskih odlikovanj - zlato medaljo za vojaško hrabrost, ki so jo na prošnjo dopo le feste! Bene, sovjetskega konzula leta 1947 genovske oblasti izročile njegovi družini. Težava pa je bila v tem, da so ga Italijani poznali kot Poetana - priimek sovjetskega seržanta je bil napačno vpisan v seznamih partizanskega odreda.

Šele 15 let pozneje, leta 1962, je pisatelj Smirnov opravil lastno preiskavo in ugotovil, kdo je bil v resnici "velikan Fjodor". Istega leta so Poletajevu posmrtno podelili naziv heroja Sovjetske zveze.

Fore Mosulišvili

Fore Mosulišvili

Arhivska fotografija

Podčastnika Rdeče armade Foreja Mosulišvilija so Nemci zajeli leta 1944. Nemci so ga skupaj z drugimi vojaki gruzijskega porekla nameravali vključiti v eno od enot nacionalnih kolaboracionistov. Najprej so jih premestili na Poljsko in nato v Italijo.

Vendar pa Fore ni imel namena služiti nacistom. Dne 7. septembra istega leta je skupaj s sedemdesetimi svojimi soborci pobegnil in se kmalu pridružil italijanskim partizanom, ki so delovali v Piemontu.

Mosulišvili se je kot član 118. partizanske brigade odlično odrezal in bil imenovan za pomočnika poveljnika enote. Pod njegovim okriljem je bilo na desetine diverzantskih akcij in zased ter junaško, a žal neuspešno sodelovanje pri obrambi partizanske "republike Ossola" oktobra 1944.

Šestnajstčlanski partizanski oddelek Foreja so nacisti 3. decembra obkolili v vasi v pokrajini Novara. Nemci so obljubili, da bodo moškim prihranili življenje, če se bo njihov poveljnik predal.

Ker je bil vodja enote Edo Del Gratta neodločen in je dobro vedel, kakšna nezavidljiva usoda ga čaka v ujetništvu, je Fore prišel k Nemcem po lastni volji. Mosulišvili, ki je dejal, da je on tisti, ki ga želijo, je nenadoma dvignil pištolo k glavi in se ustrelil.

Za svojo požrtvovalnost, ki je na koncu rešila življenja vseh njegovih soborcev, je Fore Mosulišvili posthumno prejel zlato medaljo "Za vojaško hrabrost". Leta 1990 mu je bil posmrtno podeljen naziv junaka Sovjetske zveze.

Daniil Avdejev

Daniil Avdejev

Arhivska fotografija

V nasprotju z drugimi sovjetskimi vojaki, ki so se pridružili odporniškemu gibanju v Italiji, poročnik Daniil Avdejev na Apeninski polotok ni prišel v vlaku vojnih ujetnikov, ampak povsem prostovoljno.

Leta 1944 mu je z nekaj tovariši uspelo pobegniti iz taborišča v Franciji, nato pa je dosegel mirno, nevtralno Švico. Vendar prijatelji niso nameravali v udobju čakati na konec vojne in so se odločili, da se pridružijo italijanskim partizanom.

Avdejev se je 24. maja v Furlaniji pridružil bataljonu Matteotti v brigadi Tagliamento Garibaldi. Njegove odlične bojne in vodstvene sposobnosti ter dobro znanje italijanščine (jezika, ki se ga je naučil med sporazumevanjem z italijanskimi vojnimi ujetniki v nemških taboriščih) so Avdejevu kmalu omogočili, da je vodil lasten stalinistični partizanski bataljon.

Daniil Avdejev je 11. novembra 1944 umrl, ko je s svojo enoto pokrival umik glavnih sil v dolini Arzino, sovražnikova kolona pa je bila popolnoma uničena. Petdeset let pozneje mu je italijanska vlada posmrtno podelila medaljo za vojaško hrabrost.

Kako so junaki carske Rusije postali junaki Sovjetske zveze?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.