7. novembra leta 1917 se je v Rusiji zgodila Oktobrska revolucija

Valentin Serov, Napad na Zimski dvorec, skica, Centralni muzej revolucije, Moskva

Valentin Serov, Napad na Zimski dvorec, skica, Centralni muzej revolucije, Moskva

Global Look Press
Ta dan je bil nekoč glavni sovjetski praznik in dela prost dan.
  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

7. novembra (25. oktobra po starem koledarju) 1917 je bila med političnim dogajanjem v Rusiji v Petrogradu (od leta 1924 Leningrad, od leta 1991 Sankt Peterburg) strmoglavljena Začasna vlada in razglašena oblast Sovjetov delavskih in vojaških poslancev.

Po vsej državi je od jeseni 1917 do pomladi 1918 potekal prehod oblasti od Začasne vlade k revolucionarnim odborom in Sovjetom.

Od leta 1918 do leta 1991 je bil 7. november glavni sovjetski praznik in dela prost dan. Sprva se je imenoval dan proletarske revolucije. Leta 1927 je bil v počastitev 10. obletnice revolucije 8. november razglašen za dodaten praznik. Od leta 1928 so 7. in 8. november praznovali kot obletnico Velike oktobrske socialistične revolucije.

Ves sovjetski čas je bil 7. november "rdeči dan koledarja", tj. državni praznik ZSSR, ki so ga praznovali ne le s posebno barvo v rokovniku, temveč tudi z obveznimi delavskimi demonstracijami, ki so potekale v vseh mestih države. Zgodovina tega praznika se je končala ob razpadu Sovjetske zveze in razvrednotenju komunistične ideologije.

Z oktobrsko revolucijo leta 1917 se je spremenil državno-politični, ideološki in družbeno-gospodarski sistem države in na večini ozemlja nekdanjega Ruskega imperija je nastala država, ki se je leta 1922 imenovala Zveza sovjetskih socialističnih republik.

Mimogrede, legendarna križarka 'Avrora' - simbol Oktobrske revolucije - je bila novembra 1948 umaknjena iz ladjevja in za večno zasidrana na Petrogradskem nabrežju v Leningradu. Po splošnem prepričanju (obstajajo tudi dvomi) je ta ladja s strelom v prazno dala znak revolucionarjem iz vrst vojakov in mornarjev, da izvršijo napad na Zimski dvorec, kjer je imela svoj sedež začasna vlada, s tem pa začnejo novo obdobje v ruski zgodovini. Zdaj je muzejska ladja, podružnica Centralnega pomorskega muzeja in predmet kulturne dediščine Ruske federacije.

V sodobni Rusiji so praznik najprej preimenovali v Dan soglasja in sprave (z aluzijo na potrebno spravo zagovornikov različnih ideoloških stališč), nato pa ga povsem ukinili. V nekaterih nekdanjih sovjetskih republikah pa se je ohranil še danes: v Kirgiziji 7. november ostaja dela prost dan in državni praznik (vendar je spremenil ime in pomen), v Belorusiji pa ga praznujejo kot Dan Oktobrske revolucije.

V Rusiji 7. november ni bil več državni praznik, vendar je bil vključen na seznam posebnih spominskih datumov. Leta 2005 pa so bili sprejeti tudi ustrezni zakoni. Navsezadnje je kljub spornemu ideološkemu ozadju nekdanjega praznika težko zanikati pomen tega datuma v zgodovini države. Vstaja v Petrogradu leta 1917, ki je dosegla vrhunec v socialistični revoluciji, je vnaprej določila ves nadaljnji razvoj ne le v Rusiji, temveč tudi v številnih drugih državah po svetu.

Gandhi je o oktobrski revoluciji napisal, da so »ideali boljševikov nedvomno navdahnili najčistejše žrtvovanje neskončnih množic ljudi, ki so dali vse, da bi jih izpolnili«. Pomena revolucije, ki si je za končni cilj zadala blagostanje delavskih množic, pa ni ozavestil le Gandhi. Pričevanja ameriškega novinarja Johna Reeda z naslovom Deset dni, ki je pretreslo svet, so izšla kmalu po oktobrski vstaji leta 1917.

Ruska revolucija je za svet imela dvojni učinek: »Eksistenčna grožnja, ki jo je predstavljal komunizem, je bila odločilni faktor, ki je prisilil kapitalizem, da je pristal na nekatere koncesije in potrebe navadnih ljudi,« je ob stoletnici revolucije v časniku Independent zapisal Youssef El-Gingihy. Dogodki v Rusiji so namreč dali precejšen zagon državi blaginje na Zahodu.

Drugi učinek, ki je bil prav tako globalen, je bila dekolonizacija. Po pisanju političnega aktivista in zgodovinarja Tariqa Alija je ruska revolucija »pospešila dekolonizacijo in navdahnila revolucije v Vietnamu, na Kitajskem in na Kubi.«

Vse, kar ste želeli vedeti o ruski revoluciji

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke