- Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
- Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja
Nemci so nekatere ujete sovjetske poveljnike poskušali z obljubami ali mučenjem pridobiti na svojo stran. Vendar so le redki privolili v sodelovanje s sovražnikom, večina pa je ostala zvesta svoji prisegi.
1. Dmitrij Karbišev
Arhivska fotografija
Generalpodpolkovnik inženirskih sil Dmitrij Karbišev je bil eden najdragocenejših kadrov v Rdeči armadi. Bil je odličen strokovnjak na področju utrdb, njegova številna znanstvena dela pa so v vojaških šolah uporabljali pri usposabljanju poveljniškega kadra.
Karbiševa so Nemci zajeli avgusta 1941 v Belorusiji. Nemci so generalu ponudili izpustitev iz taborišča, ločeno stanovanje, možnost opravljanja raziskovalnega dela v interesu Tretjega rajha z neomejenim dostopom do arhivov in knjižnic, poleg tega pa tudi več osebnih pomočnikov.
Poveljnik je to kategorično zavrnil. Tudi ko so nacisti od obljub prešli k grožnjam in poslabšali pogoje njegovega bivanja v priporu, ni popustil.
"Ta pomembni sovjetski vojaški graditelj, kadrovski častnik stare ruske vojske, človek, ki je presegel šestdeset let, se je izkazal za fanatično predanega ideji zvestobe vojaški dolžnosti in domoljubju ..." - je bilo zapisano v nemškem poročilu iz leta 1943. - Karbišev se lahko šteje za brezupnega v smislu, da bi ga pri nas uporabili kot strokovnjaka za vojaško inženirstvo."
Ostarelega generala so sicer izkoriščali pri prisilnem delu, pri čemer so ga premeščali iz enega taborišča v drugo. V taborišču Mauthausen je 18. februarja 1945 umrl, potem ko so ga v hudem mrazu polili z ledeno mrzlo vodo.
Več o usodi Dmitrija Karbiševa, ki se ni dal nacistom, lahko preberete tukaj.
2. Pjotr Novikov
Arhivska fotografija
Generalmajor Pjotr Novikov, poveljnik 109. strelske divizije, je vodil obrambo Sevastopola na predvečer zavzetja mesta s strani Nemcev. V sovražnikove roke je padel 9. julija 1942 med neuspešnim poskusom evakuacije.
V ujetništvu se je s sovjetskim poveljnikom srečal general feldmaršal Erich von Manstein, ki je dobil čin prav zaradi zavzetja Sevastopola. Pohvalil je junaštvo in hrabrost sovjetskih vojakov ter Novikovu predlagal, naj prestopi na nacistično stran. "Sem vojak in bom do konca ostal zvest svoji prisegi, zahvaljujem se vam za pohvalo," je odgovoril Novikov.
Pozneje je general zavrnil ponudbo, da bi se pridružil kolaboracionistični Ruski osvobodilni vojski Andreja Vlasova. Nato se je odnos do njega močno poslabšal.
Piotr Novikov je avgusta 1944 umrl v koncentracijskem taborišču Flossenbürg. Po eni od različic naj bi ga do smrti pretepli taboriščni stražarji.
3. Mihail Potapov
Arhivska fotografija
Generalmajor Mihail Potapov, poveljnik 5. armade, je bil ujet septembra 1941. Tu je moral preživeti vso vojno, dokler niso aprila 1945 poveljnika izpustile ameriške enote.
Potapov je odločno zavrnil sodelovanje z nacisti. Poleg tega jim je pogumno izjavil, da tudi če bodo dosegli Ural, ne bodo dočakali zmage.
Po vrnitvi v ZSSR je Potapov opravil vse potrebne preglede, bil ponovno imenovan v čin in še naprej služil v oboroženih silah. Težave so se pojavile le pri ponovni vzpostavitvi članstva v komunistični partiji. Na pomoč je priskočil Georgij Žukov, s katerim sta se leta 1939 skupaj borila proti Japoncem pri Halhin-Golu.
"Kar zadeva poveljniške lastnosti, je bil tovariš Potapov najboljši poveljnik, enote in formacije, ki jim je poveljeval, pa so bile vedno vodilne. V obmejni bitki se je 5. armada borila z izjemno vztrajnostjo in hrabrostjo ... Tovariš Potapov je odlično vodil vojsko. Povedal bom tudi, da je bil človek velikega srca, ki so ga imeli vsi podrejeni radi zaradi njegove prijaznosti in razumevanja," je pisal maršal v svojem priporočilu.
Preberite tudi o Zoji Kosmodemjanski - 18-letni mladi ženski, ki je postala glavna herojka Sovjetske zveze!